Vagus

 

Vagusni živec je najdaljši kranialni živec parasimpatičnega živčnega sistema v telesu, poteka od možganskega debla pa vse do trebušne votline. Uravnava večino ključnih nehotnih telesnih funkcij, kot so srčni utrip, krvni tlak, prebava in dihanje. Ker gre za parsimpatični živec deluje pomirjujoče preko uravnavanja mehanizmov počitka in prebave.

Naše črevo ima tako neposredno povezavo z možgani preko enega izmed največjih živcev v telesu. Neposredna komunikacija in signalizacija med našimi možgani in črevom je torej tako pomembna, da je narava temu namenila največji parasimpatični živec v našem telesu. Slabi signali iz črevesa povzročajo povračilne ukrepe, ki niso vedno koristni za nas, med drugim na primer ateroskleroza (nabiranje maščobnih oblog oz. plakov na žilnih stenah) ter izvenkostna kalcifikacija (nabiranje kalcija v žilnih stenah, sklepih in drugje, kjer mu ni mesta).

Najbolj pomembna (pa tudi ne največja) pregrada med našim telesom in zunanjim okoljem ni naša koža ampak naše črevo. Tam se nahaja 100 triljonov bakterij, ki so tam z namenom. Gre za simbiozo, kjer se ti mikroorganizmi hranijo s hrano, ki jo ljudje zaužijemo, v zameno pa izločajo nešteto mikronutrientov in nevrotransmiterjev, ki jih človek potrebuje, da lahko preživi. Te bakterije s svojo prisotnostjo tudi vzdržujejo zdravo in funkcionalno krvno bariero med črevesom in krvjo. Če je ta bariera ogrožena, lahko iz črevesa v kri lažje nenadzorovano prehajajo produkti bakterij in odmrlih bakterijskih sten. Gre seveda za tuje substance, ki v naši krvi nimajo kaj početi, in na katere naše telo odreagira z vnetjem. Pristanejo v jetrih, kjer povzročajo zamaščevanje jeter ter cel kup druge škode in tudi vnetni odziv. Če torej vzdržujemo zdrav črevesni mikrobiom nas bodo te bakterije tudi ščitile, če pa vzdržujemo slab mikorbiom pa bomo izkusili cel kup težav. Kako vzdržujemo zdrav mikrobiom? S pravilno prehrano kajpak... Kakšna je razlika med slabimi in dobrimi bakterijami v našem telesu, kako skrbimo za dobre in preprečujemo razrast slabih si lahko preberete v članku z naslovom "Postenje in vse kar spada zraven".

Ateroskleroza in kalcifikacija sta seveda posledica žilnih bolezni in na prvi pogled s patologijami živčnega sistema nimata nič skupnega. Vendar imata obe patologiji skupni vzrok in to je nezdrava prehrana ter slab črevesni mikrobiom. Kot že omenjeno slab črevesni mikrobiom ne omogoča zdrave črevesne krvne bariere, kar v telesu sproži vnetje in v končni fazi vodi do zamaščevanja jeter.

Zamaščena jetra so lahko škodljiva za vagusni živec. Visceralna maščoba okoli jeter vsebuje celo kopico vnetnih celic. Te celice so za naš metabolizem strupene zato v najhujših primerih lahko prevelika količina visceralne maščobe okoli organa ta organ (jetra) in sosednje organe (vagusni živec) uniči.

Načeloma pa zamaščena jetra sama po sebi ne povzročajo strukturnih sprememb in škode na vagusnem živcu, lahko pa zmanjšajo aktivnost tega živca in motijo njegovo signalizacijo. Vagusni živec seveda oživčuje tudi jetra in tako vpliva na signalizacijske poti vezane na metabolizem, vnetni odziv in telesno energijsko bilanco. Vnetje, ki ga povzročajo zamaščena jetra deluje disruptivno na signalizacijo vagusnega živca. Ker vagusni živec oživčuje praktično vse naše notranje organe je motenje signalizacije njegovega delovanja potrebno jemati zelo resno. Končiči tega živca se raztezajo tudi prek srca in drugih notranjih organov. Torej slaba črevesna mikroflora povzroča težave vagusnega živca, ki se potem lahko odražajo tudi v ostalih telesnih organih.

Zmanjšana funkcionalna sposobnost največjega parasimpatičnega živca tudi moti sposobnost uravnavanja aktivnosti simpatičnega živčnega sistema, kar pomeni da bo naše telo več časa v pripravljenosti na "beg ali boj", torej v stresu. Kakršen koli stres v telesu sproži vnetni odziv, le-ta povzroča povečan oksidativni stres, ta pa povzroča cel kup težav v telesu, med drugim poškodbe žilnih sten ter še dodatno moti živčno signalizacijo. In tako je krog zaključen. Če ponovimo, začeli smo s slabo prehrano, ki je povzročila slabo okolje za naš črevesni mikrobiom, to pa nas je pripeljalo do vnetnega odziva telesa, stresa in žilnih bolezni.

Včasih pa je lahko težava tudi, če smo preveč pridni in preveč treniramo. Kadar izjemno veliko treniramo se kri preusmeri iz črevesa v mišice in to lahko povzroči začasno ishemijo v črevesu, ishemija pa lahko povzroči napake v signalizaciji vagusnega živca, kar zopet lahko vpliva na delovanje naših notranjih organov in vnetnega odziva. Vagusni živec je vključen v procese regulacije krvnega sladkorja. Okvarjeno delovanje vagusnega živca lahko tako vpliva tudi na pridobitev inzulinske rezistence. Vnetje in bolečine v sklepih so v več primerih posledica vnetja v telesu kot degeneracije. Večina neidentificiranega vnetja v telesu izvira iz črevesja (tudi, če ne kadite, pijete alkohola, ste aktivni, imate pa slabe prehranjevalne navade).

Vidimo torej, da se nam splača skrbeti za zdravje našega vagusnega živca. Na kakšen način pa lahko pobožamo naš vagusni živec? Vagusni živec je v večji meri senzorični živec, kar pomeni, da po njem večina informacij poteka v smeri iz telesa v možgane (in to kar 80%). Naša prebavila se torej ves čas pogovarjajo z našimi možgani, bolj kot to velja v obratni smeri. Stimulacijo vagusnega živca bomo zato težje dosegli z mentalnimi in kognitivnimi pristopi, saj informacije po vagusnem živcu v tej smeri večinoma ne potujejo. Za stimulacijo vagusnega živca moramo zato zagotavljati ustrezne senzorične signale iz periferije, informacije o teh signalih se bodo po vagusnem živcu prenašale v možgane in tako bomo dosegli učinkovito signalizacijo na nivoju vagusnega živca.

- Globoko umirjeno dihanje... Takšno dihanje stimulira vagusni živec, redna stimulacija živca pa bo omogočila boljše delovanje živca. Kako se umirimo z dihanjem si lahko preberete v članku z naslovom "Dihanje".

- Petje in brenčanje... Zvok povzroča vibracije, te pa povzročajo električne impulze, ki stimulirajo vagusni živec.

- Valsalva manever, povzroči povečanje pritiska v prsni in trebušni votlini, s čimer prav tako dosežemo stimulacijo vagusnega živca. Kako izvedemo valsalva manever si preberite v članku z naslovom "Fizioterapevtski testi za samooceno#2".

- Pljuskanje hladne vode v obraz aktivira vagusni živec, saj se s tem sproži potapljaški refleks značilen za ljudi ter morske sesalce. Vagusni živec se ob tem aktivira ter prične regulirati dihanje (ga upočasni, ter tako sproži varčevanje s kisikom) in srčni utrip (ki ga prav tako upočasni).