Bolečina kot diferencialna metoda za določanje tipa poškodbe

 

Bolečina je lahko tudi naša zaveznica. V primeru poškodbe nam lahko sama prisotnost ali odsotnost bolečine ter tip bolečine pove veliko o sami poškodbi. Če nas boli rama je lahko vzrokov malo morje, lahko gre za utesnitev, ali pa natrgano mišico, burzitis, zamrzlo ramo, artritis ali kaj čisto drugega. Pomembno je poznati pravilen vzrok poškodbe zato, da lahko izberemo in izvajamo ustrezno rehabilitacij in tako poškodbo ustrezno saniramo.

Vzrok bolečine lahko na grobo razlikujemo že po mehanizmu nastanka. Če nas boli na pritisk ali ob obremenitvi na točno določenem mestu gre za nociceptivno bolečino, ki nastane zaradi draženja receptorjev za bolečino (nociceptorjev). Takšne značilnosti imajo sklepne in mišične patologije. Če je bolečina spontana in dolgotrajna, jo čutimo tudi v mirovanju in jo morda spremljajo tudi nevrološki izpadi pa gre za nevropatsko bolečino, katere vzrok bo prizadetost živca. Takšna bolečina je pogosto prenesena in se manifestira distalno od poškodbe (bolečina potuje po roki ali nogi navzdol). Pomembno je poudariti da poškodba motoričnega živca ni boleča, saj motorična živčna vlakna niso sposobna prevajati bolečinskih dražljajev. Poškodba senzoričnega živca pa je premosorazmerna z intinzivnostjo poškodbe.

Kadar je prisotna bolečina najprej poslušamo zdravo pamet. Če je bolečina v področju mišice, bo največkrat problem mišica. Če je bolečina v področju sklepa in je ob premikanju tega sklepa prisotno še škrtanje, pokanje ali pa pacient opisuje občutek sklepne nestabilnosti, bo največkrat problem sklep.

Mišično bolečino najlažje potrdimo s testiranjem izometrične kontrakcije v srednjem položaju sklepa. Mišico testiramo, ker želimo pridobiti informacije o mišični moči in oceni bolečine. Ker je vsak pacient različen, je najlažje, če dobljen rezultat primerjamo z močjo nasprotne mišice, zato test izvedemo najprej na patološki mišici nato pa še na zdravi mišici. Kadar to ni mogoče (če sta poškodovani obe sestrski mišici) za referenco uporabimo obstoječe standardizirane ocene za mišično moč. Testiramo vedno na enak način: pacient v srednjem položaju sklepa izvede mišično aktivacijo medtem, ko terapevt nudi upor v nasprotni smeri, tako, da se kot v sklepu ne spremeni. V srednjem položaju sklepa sta namreč oba sklepna partnerja (obe kosti) najbolj oddaljena en od drugega in če bo v tem položaju bolečina še vedno prisotna potem je razlog za bolečino mišica, saj sklep pri izometrični kontrakciji miruje in zato ne more biti vzrok za prisotno bolečino.

Mišična bolečina je lahko razpršena, kadar gre za večjo patologijo in je problem večje področje na mišičnem trebuhu, ali točkovna, kadar je težava trigger točka ali manjša lezija. Kadar je bolečina močnejša in je poleg tega prisotna še funkcionalna omejitev giba gre po vsej verjetnosti za večjo mišično lezijo. Kadar je bolečina manjša še vedno pa je prisotna tudi večja ali manjša funkcionalna omejitev giba gre po vsej verjetnosti za manjšo mišično lezijo. Kadar bolečina ni prisotna in prav tako ni prisotne funkcionalne omejitve giba potem ni z nami nič narobe :) Kadar bolečina ni prisotna, prisotna pa je funkcionalna omejitev giba gre po vsej verjetnosti za popolno mišično lezijo ali nevrološki problem (okvara senzoričnega živca), v obeh primerih je priporočljiv obisk zdravnika, da se z radiološkimi metodami določi vzrok patologije.

Če ugotovimo da mišica ni problem potem nam lahko tudi ocena sklepa ponudi nekaj koristnih odgovorov. Pacient najprej samostojno izvede aktiven obseg giba, zato, da pridobimo informacije o obsegu giba, kvaliteti in kvantiteti giba v sklepu. Če je katera izmed teh treh komponent aktivnega giba problematična, potem preverimo še pasiven obseg giba, to pa pomeni, da se pacient popolnoma sprosti, gib pa brez njegove pomoči izvede terapevt. Tudi v tem primeru nas zanima dosežen obseg giba (ki bo načeloma vedno večji, ker ob pasivnem gibu ni prisotnega zaščitnega mišičnega tonusa), poleg tega pa smo pozorni še na občutek na koncu giba ter tip omejitve (lahko gre za kapsularni ali nekapsularni vzorec omejitve). Kot že ime pove kapsularni vzorec omejitve nakazuje na patologijo sklepne kapsule. Dva najbolj značilna kapsularna vzorca sta

- kapsularni vzorec ramenskega sklepa (zunanja rotacija-abdukcija-notranja rotacija) in

- kapsularni vzorec kolčnega sklepa (notranja rotacija-ekstenzija-abdukcija).

Zelo informativen je tudi patološki konec giba, torej, kadar je le-ta drugačen od konca giba značilnega za zdrav sklep. Če je konec giba mehak in je prisotna bolečina, lahko omejuje gib nasprotna mišica (vzroki so lahko različni, prisotnost trigger točk, lezije ali zakrčenost) ali pa je razlog lahko vnetje sklepa. Če je konec giba trd pa gre za sklepni problem in sicer...

- če boli sklep ponoči in zjutraj je vzrok najverjetneje vnetje (revmatoidni artritis) ali napredujoča degeneracija (osteoartritis). Osteoartritis brez vnetnega odziva vas ponoči ne bo zbujal, vnetni artritisi pa paciente ponoči zbujajo ter so značilno bolj boleči v mirovanju (z gibanjem pa se bolečina omili).

- če boli sklep zjutraj je za ustrezno diagnostiko najbolj pomembna dolžina trajanja bolečine, bolečina krajša od 30 min je značilna za napredujočo degeneracijo (osteroartritis) bolečina, ki je daljša od 60min pa je značilna za vnetje (revmatoidni artritis).

- če boli sklep med vadbo je vzrok najverjetneje akutna poškodba ali začetna degeneracija, v obeh primerih se bo bolečina med vadbo stopnjevala, ob počitku pa ublažila

- če boli sklep po vadbi je vzrok najverjetneje preobremenitev, lahko pa tudi začetna degeneracija (s tem, da, kadar je vzrok preobremenitev, bo bolečina med vadbo manjša od tiste po vadbi, kadar pa bo vzrok degeneracija bo v obeh primerih bolečina primerljiva)

- če je bolečina v sklepu prisotna ves čas gre za kronično vnetje, infekcijo (v tem primeru bo prisotna tudi vročina) ali akutno poškodbo (priporočljiv je obisk zdravnika, da se z radiološkimi metodami določi vzrok patologije).