Danes se bomo pogovarjali o treh zdravstvenih panogah. Zdravnike poznamo vsi. Če smo bolni ali nas muči bolečina bo največkrat zdravnik naša prva izbira. Rezultat obiska pri zdravniku je običajno recept za zdravilo, bolniška ali pa nadaljnja napotitev k specialistu. Po vsej verjetnosti pa ste malo manj seznanjeni z drugimi delavci iz zdravstvene stroke, h katerim se lahko zatečemo po pomoč, privzeto seveda, da nas pesti bolečina. Zakaj bi nas to sploh zanimalo? Pošteno povedano, nas večinoma ne, kakor hitro pa se pojavi nek problem (vzemimo za primer hernijo diska) in se za mizo kar na enkrat začne omenjati operacija, takrat pa nas zagrabi panika. Ali je operacija res nujno potrebna? Ali se jo lahko izognem? Kdo poleg kirurga mi še lahko pomaga? Potrebno je vedeti, da vsak zdravstveni strokovnjak počne to kar zna in jasno svoje terapije tudi zagovarja (in oglašuje)… Tako bi kirurgi samo rezali, fizioterapevti bi samo gibali, kiropraktiki pa manipulirajo s hrbtenico. Kako se v poplavi informacij in v trenutku ko smo postavljeni pred dejstvo pravilno odločimo? Gremo kar lepo po vrsti…
Fizioterapevt zdravi z gibanjem. Pogleda kje je bolečina in išče vzrok zanjo (med najbolj pogoste osumljence spadajo mišice, sklepi in živci). Ko odkrije vzrok ga poskuša odpraviti. Fizioterapevt ima na voljo cel kup tehnik, ki jih lahko uporablja. Vse so učinkovite, zato ker so vse tehnike v osnovi namenjene zmanjševanju bolečine. Nihče ne zna vsega zato pač vsak fizioterapevt izvaja tehnike, ki jih pozna ter se skozi kariero nujno brez prestanka izobražuje. Fizioterapevti se poslužujejo tudi inštrumentalne terapije. Sam na prvo mesto postavljam manualno terapijo in zagovarjam, da je vsaka inštrumentalna terapija učinkovita le toliko, kolikor je izkušena roka terapevta, ki z njo manipulira. Ne morem se znebiti občutka, da fizioterapevti nismo najbolj priljubljeni, to pa zato, ker dajemo domačo nalogo. Mogoče poznate kakšnega otroka, ki pride iz šole in je vesel da mu je učiteljica dala domačo nalogo? Tako tudi fizioterapevt po manualni obravnavi pacientom pokaže vaje in raztege s katerimi se bo lahko rehabilitiral tudi v domačem okolju, nakar pa je na pacientu, da te vaje izvaja in da stanje vzdržuje. Želite bit fizioterapije v enem stavku? Rehabilitacija ni za ljudi, ki jo potrebujejo, ampak za ljudi, ki si jo želijo…
Kiropraktiki so znani po HVLA (high velocity, low amplitude) manualnih tehnikah sklepne manipulacije, ki povzročajo značilno pokanje (krepitus, kavitacija). Kavitacija je proces, pri katerem se v sklepni tekočini zaradi prerazporeditve pritiska tvorijo in nato razpadejo mehurčki plina, kar povzroči značilen zvok. Pri manipulaciji hrbtenice vplivamo predvsem na fasetne sklepe, pri čemer poskušamo doseči učinek resetiranja nevrološkega ustroja segmenta kinetične verige, ki ga manipuliramo. In v nasprotju s splošnim prepričanjem, kavitacija na koncu HVLA tehnike ni pogoj, da tak učinek tudi dosežemo. Če nekoliko posplošim, miselnost kiropraktike temelji na ideji, da vse patologije izhajajo iz hrbtenice. Če naravnamo hrbtenico potem smo zmagali… Kiropraktik ne bo iskal vzroka za bolečino, seveda bo mesto bolečine upošteval, ko se bo odločal, kje bo izvajal sklepno manipulacijo, ampak celotna terapija pa sestoji iz zaporedja sklepnih manipulacij. Pacient gre domov, domače naloge ni. Ljudje so zadovoljni, zato, da jim je bolje niso rabili niti migniti s prstom in po obravnavi se vsekakor počutijo bolje.
Osteopati se ne ukvarjajo z odpravljanjem bolečine ampak prisegajo na holističen pristop. Osteopat vas bo pregledal od nog do glave in se ne bo pretirano ukvarjal izrecno z mestom bolečine oz. z dotično patologijo pacienta, ki ga ima pred seboj. Miselnost osteopatije temelji na ideji, da v kolikor bomo odpravili vse asimetrije v telesu, se bo telo samo spravilo nazaj v red in s tem bodo seveda izginile tudi vse bolečine. Problem, ki ga imajo osteopati, je podoben kot problem, ki ga imajo fizioterapevti. Večina ljudi se želi bolečine rešit čim prej in, da bi prišli do tega rezultata, so pripravljeni storiti bore malo (prisotni bralci izvzeti :).
Vsaka panoga ima svoje pluse in svoje minuse. Fizioterapija je preveč tarčna. Pacienti se bodo vračali zaradi drugih patologij... Kiropraktika je premalo tarčna. Pacienti se bodo vračali zaradi istih patologij… Osteopatija je krasen holističen pristop v smeri doseganja blaginje telesa, ampak rezultati so počasni in ljudje so preveč neučakani… Potrebno je razumeti, da kadar dotična patologija izvira iz leta in leta slabe drže, je ni terapije na tem svetu, ki bi pacienta v eni obravnavi spravila v red. Podobno je s hujšanjem in dietami. Po mesecih ali letih in letih zanemarjanja svojega telesa, v navalu streznitve in übermotivirani z naslova prihajajoče bikini sezone, večina ljudi izbira čang šlang shujševalne programe, ki obljubljajo rezultate v parih tednih… NO GO.
Kdo je torej boljši ali slabši? Glede tega, se je nesmiselno opredeljevat. Obstaja situacija v kateri je vsak boljša ali manj ustrezna izbira. Odličen športnik je lahko izjemno telesno pripravljen, pa lahko še vedno med nesrečnim padcem pride do zamika vretenca. Temu pacientu fizioterapevt (brez poglobljenega znanja sklepne manipulacije) ne bo v veliko pomoč. Športniki so namreč aktivni in gibanje je osnova njihove dejavnosti, zatorej fizioterapevt z gibanjem ne bo dosegel ničesar, kar bi pripomoglo k naravnanju vretenca. V tem primeru je boljša izbira kiropraktik. Vzemimo zopet primer zamika vretenca, v tem primeru pa naš pacient ni padel prav tako, pa tudi ni zelo aktiven in ima slabo mišično maso. Do zamika vretenca tako ni prišlo zaradi akutne poškodbe ampak so razlogi povsem drugje, najbolj verjetno v mišičnem nesorazmerju ter oslabljenih stabilizacijskih mišicah. Kiropraktik lahko z manipulacijskimi tehnikami popravi položaj vretenca, vendar bodo mišična nesorazmerja in odsotnost stabilizatorjev vretence sčasoma povlekli nazaj v patološki položaj. V tem primeru bo pristop fizioterapevta ali osteopata bolj učinkovit.
Če povzamemo, osteopatija je nekako way of life, mentaliteta, življenjska mantra. Zahteva cel kup discipline, ki jo večina izmed nas ne premore, peščica tistih, ki pa ste pri tem uspešni, pa ste zmagovalci. Fizioterapija je večinoma odlična izbira, vendar tudi ta, da je kar najbolj učinkovita, zahteva določeno stopnjo discipline in se žal povečini fokusira le ne en problem na enkrat. Kiropraktika se nujno ne fokusira na problem, daje pa odlične ampak po večini kratkotrajne rezultate.