Cross-thoracic syndrom
V eni izmed predhodnih objav smo že razložili zakonitosti CROSS PELVIC sindroma. Med mišicami kolka je vzročna povezava, povratna zanka. Če je mišica na eni strani šibka in raztegnjena, bo največkrat tudi mišica na njeni nasprotni strani šibka in raztegnjena. Posledično bosta kontralateralni mišici zakrčeni in skrajšani. Podobno prav tako dve mišici na isti strani (zadnji ali sprednji) ne bosta istočasno raztegnjeni ali skrajšani, ena bo skrajšana medtem ko bo druga raztegnjena.
Enake zakonitosti veljajo tudi za ramenski obroč, princip pa poimenujemo CROSS THORACIC SYNDROM. Gre za neuravnovešenost mišic vrata, zgornjega dela trupa, lopatice in ramenskega obroča. Značilen je navzkrižni vzorec zakrčenih in oslabljenih mišic. V nasprotju z cross pelvic sindromom pri cross thoracic sindromu večinoma ni toliko različnih možnih izidov. Zaradi modernega življenjskega sloga je problem vedno en in enak. Zaradi slabe drže (delo za računalnikom in gledanje v prenosne telefone) se v zgornjem delu trupa vedno več uvijamo naprej. Naše roke na račun svoje teže rok, pri idealni drži visijo naravnost navzdol. Zaradi slabe drže in uvijanja trupa naprej pa se položaj rok prenese pred težiščnico telesa in teža rok povzroči ukrivljanje ramen naprej. Kako se lahko doma sami testirate za rounded shoulders si lahko preberete na članku z naslovom Fizioterapevtski testi za samooceno#1.
- Velika in mala prsna mišica se zaradi približevanja ramen trupu skrajšata in zakrčita.
- Po navzkrižnem principu se torej zakrčijo in skrajšajo tudi mišice iztegovalke vrata ter praktično vse mišice, ki ležijo na zadnji strani telesa nad grebenom lopatice t.i. spina scapulae, te pa so (m. sternocleidomastoideus, m. levator scapulae, m. scalenes, m. trapezius (zgornja vlakna).
- Na nasprotni strani se raztegnejo ter oslabijo globoke mišice upogibalke vrata.
- Po navzkrižnem principu pa se raztegnejo ter oslabijo tudi praktično vse mišice, ki ležijo na zadnji strani telesa pod grebenom lopatice (m. serratus anterior, m. rhomoboideus, m. trapezius (srednja in spodnja vlakna).
Posledica te verižne reakcije je
- protrakcija v vratu
- zaobljena ramena (t.i. rounded shoulders)
- poudarjena kifoza v torakalnem (prsnem) delu hrbtenice
- krilata lopatica (t.i. winged scapula)
Do krilate lopatice pride zaradi oslabelosti m. serratus anterior kot tudi zaradi poudarjene kifoze (lopatka je namreč ravna kost, če je kifoza prekomerno poudarjena bodo robovi lopatke zaradi anatomskega položaja štrleli navzven).
Kako bomo zadevo rešili? Najprej moramo odstraniti dejavnike tveganja, kar pomeni da brez pravilne drže ne bomo dosegli veliko. Načeloma pa je potrebno zakrčene mišice raztegniti, raztegnjene mišice pa okrepiti. Potrebno pa je upoštevati, da moramo patologije reševati v pravilnem vrstnem redu.
- Najprej sproščamo trigger točke na zakrčenih mišicah (torej na prsnih mišicah in vseh mišicah, ki ležijo na zadnji strani telesa nad spina scapulae).
- Naslednji korak je raztegovanje teistih zakrčenih mišice. Ta vrstni red je pomemben, saj mišica na mestu, kjer ima trigger točko, ne bo raztegljiva in torej brez reševanja trigger točk nikoli ne bomo mogli povsem sprostiti celotne mišice.
- Nadaljujemo tako, da krepimo vse mišice, ki ležijo pod spina scapulae. Pomembno je, da oslabele mišice ne krepimo, preden sprostimo zakrčene mišice, saj se drža ne bo popravila, dokler zakrčene mišice ne popustijo svojega primeža.
- Ko opazimo, da se drža popravlja in, da smo na pravi poti pa moramo okrepit tudi mišice, ki so bile na začetku zakrčene (prsa in mišice, ki ležijo na zadnji strani telesa nad spina scapulae). Zakaj je potrebno krepiti mišice, ki so bile zakrčene in močne? Samo zato ker je mišica zakrčena še ne pomeni da je močna, močna je bila le v skrajšanem položaju zaradi krča, ko jo raztegnemo ni več močna, zato jo moramo krepit enako kot mišico, ki je bila oslabela.
