Ergonomija in delovno okolje
Naša drža je zelo pomembna. Nepravilna drža poveča obremenitev hrbtenice in vodi v hitrejšo obrabo. To je dejstvo. Ni pa vedno problem le slaba drža. Tudi pravilne drže so lahko bolj ali manj obremenjujoče za našo hrbtenico in medvretenčne ploščice.
Obremenitev naše hrbtenice je odvisna od razmerja med težo našega telesa in zmožnostjo naših mišic, s katero so sposobne kompenzirati silo teže, ki pod vplivom gravitacije vrši pritisk na vretenca in medvretenčne ploščice. Ker je ta zapis sila preprost nam je takoj jasno, da lahko našo hrbtenico najlažje razbremenimo tako, da zmanjšamo odvečno telesno težo ali pa da povečamo mišično maso. Ni pa vse črno belo. Obremenitev na našo hrbtenico je odvisna tudi od položaja telesa.
Ker ljudje hodimo po dveh nogah, je osnovni položaj za določanje obremenitve hrbtenice stoječ pokončen položaj. V stoječem položaju so vretenca spodnjega dela hrbta tako obremenjena s faktorjem 100. Iz skice je lepo razvidno, da se sile na hrbtenico zmanjšajo, če iz enačbe odstranimo gravitacijo, torej kadar ležimo. Najbolj zdrav in razbremenjen položaj za našo hrbtenico je ležanje na hrbtu. V tem položaju je naša hrbtenica obremenjena za četrtino manj kot v pokončnem položaju. Z ležanjem na boku pa našo hrbtenico obremenimo za 3x več, kot če ležimo na hrbtu in v tem smislu smo bližje obremenitvam, ki jih povzroča stoja. Kot vidimo je slaba stoja glede obremenitev na spodnji del hrbta enakovredna obremenitvam med najbolj pravilno sedečo držo. Ko sedimo, je obremenitev največja in sile, ki lahko vplivajo na medvretenčne ploščice, so do 4 krat večje, kot takrat, ko ležimo na hrbtu. Faktor se lahko poveča celo na 140 pa tudi do 185, odvisno ali sedimo na stolu z naslonjalom ali brez. Slaba drža med obremenitvijo, ne glede na to ali stojimo ali sedimo, pa obremenitev na spodnji del hrbta poveča za faktor 100.
Tudi položaj glave je pomemben. Glava je namreč težka. V povprečju glava odraslega moškega tehta 5kg in glava odrasle ženske pa malo manj in sicer 4.5kg. Naravna ukrivljenost hrbtenice v vratu se imenuje lordoza, to je ukrivljenost v smeri od hrbta proti trebuhu. Zaradi slabe drže (delo z računalniki, telefoni itd.) krivina v vratu spreminja ukrivljenost. Pri nagibu glave naprej od 15 do 30 stopinj lordoza izgine in dobimo kifozo, to je ukrivljenost v smeri od trebuha proti hrbtu, kar je praktično prsna kifoza, ki se nadaljuje naprej v vrat. Ko glava med upogibom potuje stran od težiščnice telesa se njena teža povečuje, saj se ročica za mišice in ligamente, ki podpirajo njeno težo povečuje. Pri največji možni ukrivitve vratu naprej, torej 60 stopinj, naša glava predstavlja kar 6x večje breme za mišice, vretenca, medvretenčne diske in ligamente, ki podpirajo in nosijo njeno težo. Če dlje časa gledamo navzdol, se ta teža iz medvretenčnih diskov zaradi preobremenitve prenese na vratne mišice in ostale podporne strukture kinetične verige v vratu, ki pa takšnim obremenitvam dolgotrajno niso kos. Pogosta in naprej usmerjena ukrivitev vratu povzroča spremembe v vratni hrbtenici, podpornih vezeh, kitah in mišicah pa tudi spremembe v koščenih segmentih hrbtenice.
Zato je zelo pomembno, da smo v delovnem okolju, predvsem v sedečem delovnem okolju, pozorni na držo. Če imamo možnost, si omislimo stoječo pisarno, če pa že sedimo delajmo redne aktivne pavze, med katerimi se vstanemo in razgibamo. Pazimo tudi kakšna je usmerjenost ekrana, za zdravje našega vratu je idealno, da v ekran gledamo rahlo navzdol, pod kotom 10 stopinj.