Mogoče veste kateri je največji organizem na zemlji? Mogoče razmišljate, da je kit? Narobe. Nisem rekel žival ampak organizem… Ja, hudič je v detajlih… Mogoče razmišljate koralni greben? Greben res sestoji iz zunanjega ogrodja odmrlih živih bitij, ki jih imenujemo koralnjaki, ampak ti so že mrtvi… Ste morda slišali, da tam nekje v oceanu plava ena velika alga? Res je, tudi po par km velike alge obstajajo ampak obstajajo še večji organizmi… Zmagovalca sta:
Kaj pa je največji organ? Še ko sem sam sedel za srednješolskimi klopmi, so nas učili, da je največji organ v telesu koža. Ampak danes vemo, da to ne drži več… Za največji organ v telesu se v tem trenutku smatra fascija. Fascija je tanko in elastično vezivno tkivo, ki se nahaja pod našo kožo in se ovija okoli vseh organov, mišic in kosti v telesu. Predstavljamo si jo lahko kot pajkovo mrežo, neprekinjeno povezavo celotnega tkiva, ki ščiti oz. uravnava prenos sil in informacij po telesu. Poleg tega, da deluje kot oporna struktura, omogoča tudi komunikacijo med različnimi deli telesa, saj vsebuje ogromno mehanoreceptorjev, ter tako vpliva na propriocepcijo in biomehaniko. Sestavljena je iz kolagena in elastina, kar ji daje tako čvrstost kot elastičnost. Pomembna komponenta je tudi medcelična tekočina, glavna komponenta katere je hialuronska kislina. Zdrava fascija je hidrirana, prožna in gibljiva, medtem ko lahko zaradi poškodb, stresa, pomanjkanja gibanja ali kroničnih vnetij postane toga in boleča. S tega vidika ne smemo zanemariti dejstva, da je fascija tudi do 10x bolj oživčena od mišic in je pogosto povezana z miofascialnim bolečinskim sindromom.
Oče metode fascialne manipulacije je Luigi Stecco iz Italije. Svojo metodo je prvič predstavil leta 1989. V HipoTonusu vsako tarčno manualno obravnavo pričnemo na suho, ko enkrat dodamo olje palpacija in miofascialna obravnava nista več možni. Med takšno obravnavo začutimo debelino, gostoto, voljnost in izgubo drsenja na točkah palpacije. Gre za boleča mesta zgostitve tkiva, ki niso zaželena. Včasih so taka mesta občutljiva, vendar ne zgoščena, včasih pa so zgostitve tako kronične, da niso več občutljive, kar predstavlja izziv za nosilca obravnave. Večinoma zgostitev sovpada z občutljivostjo, vse ostalo so bolj bordeline primeri ali pa patologije ki zahtevajo bolj celosten pristop (fibromialgija, revmatične bolezni itd…). Najbolj relevantne so debelejše zgostitve in izguba drsenja, ki jo pripisujemo disfunkciji hialuronske kisline. Hialuronska kislina je ključna za podporo drsenja in prostora med fascialnimi plastmi. Kot odziv na preobremenitev tkiva se hialuronska kislina spremeni iz maziva, ki ustvarja prostor in omogoča drsenje fascialnih plasti, v adheziv, ki zaseda prostor. Miofascialna obravnava vključuje hkratno uporabo kompresije in trenja (strižna sila) v smeri največje omejitve na mestu zgostitve, s čimer se ponovno vzpostavi normalen prostor in drsenje med fascialnimi plastmi. Ni znano, ali manipulacija povrne prvotne lastnosti obstoječe hialuronske kisline, ali se obstoječa hialuronska kislina nadomesti z novo. Znano pa je, da kompresijske in strižne sile sprožijo nadzorovan odmerek vnetja na mestu aplikacije. Hialuronska kislina je sestavni del vnetnega procesa, ki je seveda normalen fiziološki odziv na preobremenitev tkiva, ki sproži celjenje.
Thomas Myers je razvil koncept "Anatomy Trains", ki opisuje fascialne povezave med različnimi deli telesa. Pomembnejše linije so:
Sprednja povrhnja linija – povezuje prste na nogah, kvadriceps, trebušne mišice in vrat.
Zadnja povrhnja linija – poteka od stopal prek zadnjih stegenskih mišic do zatilja.
Spiralna linija – povezuje levo in desno stran telesa ter vpliva na rotacijske gibe.
Lateralna linija - povezuje medialno in lateralno stran stopala z lateralno stranjo telesa.
Skrb za svojo fascialno nego je smiselna in ni zahtevna. Da fascija ostane prožna in funkcionalna ji moramo zagotoviti