HLADNA vs TOPLA terapija
Hladno in toplo terapijo (krioterapija in termoterapija) lahko uporabljamo tako za preventivo kot za kurativo. To je odlična novica, ker je takšna terapija poceni, privoščimo pa si jo lahko v udobju lastnega doma.
Za kurativo pri akutni poškodbi (npr. zvin gležnja) je najbolj primerna hladna terapija, predvsem prva dva dneva po poškodbi, da ublažimo oteklino. Podaljšano hlajenje akutnih poškodb pa ni več priporočljivo, saj je kontraproduktivno. Enako slaba ideja je tudi medikamentozna terapija s protivnetnim delovanjem, saj zmanjšuje vnetni odziv telesa. Vnetje je normalna reakcija telesa, ki je pogoj za učinkovito regeneracijo. Če bomo z našimi terapijami preprečevali vnetni odziv telesa si delamo več škode kot koristi.
Pri kroničnih bolečinah (npr. lumbago) ni nobenega pravila in najboljši recept je, da poslušamo lastno telo. Običajno ljudem odgovarja toplota, če pa vam bolj odgovarja hlajenje, potem se pač hladite.
Pa gremo naprej na preventivno uporabo tople in hladne terapije. V domačem okolju si takšno terapijo najlažje in najbolj preprosto omislimo pod tušem. Terapija je lahko lokalna, tako, da obravnavamo samo en telesni segment ali pa sistemska, tako, da se polivamo po celem telesu ali ga celega potopimo v vodo.
VROČA/TOPLA VODA
- Tuširanje z vročo vodo je najbolj običajno, žal pa ima najmanj terapevtskega učinka. Vroča voda nas ne osveži tako kot hladna, poleg tega pa toplota povzroča združevanje sosednjih tkiv (mišice, fascija, brazgotine) med seboj, t.i. adhezije. Adhezije lahko povzročajo resne težave v dinamiki naše kinetične verige.
- Vroča voda bremeni srčno-žilni sistem, še en razlog več, da, ko se staramo, začnemo razmišljati o tuširanju s hladno vodo.
- Topla voda ima pozitivne učinke pri kroničnem vnetju tkiva, revmatizmu, obolenjih dihal in trebušnih organov.
- Topla voda ni najboljša izbira pri akutnih vnetjih, v obdobju nosečnosti ter kadar se spopadamo z insuficienco ledvic.
HLADNA/MRZLA VODA
- Hladna voda zmanjšuje vnetni odziv, vendar, kot smo že povedali, je vnetje normalen in koristen telesni odziv na stresno situacijo (npr. akutna poškodba). Kadar pa imamo patološko vnetje (npr. posledica pretreniranja) pa je koristno, da vnetje zmanjšamo, ker ima takšno stanje mnoge negativne učinke (med drugim, se pri vnetju v sklep izločajo substance, ki razgrajujejo hrustanec, zato je takšen tip vnetja potrebno zaustaviti takoj).
- Hladna voda bo pospešila mišično regeneracijo. Za športnike je ta terapija priporočljiva med sezono, ko so na urniku tekme in mora biti športnik za vsak nastop vrhunsko pripravljen. Pred sezono, ko pa so na sporedu treningi in kondicioniranje telesa, pa bi hladna terapija imela negativne učinke na naravno vnetje, ki je posledica mišičnega treninga. S tem bi zaustavili oz. oslabili glavni driver za mišično rast, česar si v procesu mišičnega treninga in kondicioniranja telesa nujno ne želimo.
- Mrzla voda bo znižala temperaturo našega telesa. Posledično se bo metabolizem pospešil, saj je stranski proizvod metabolizma toplota in zato kurimo več kalorij, da lahko telo vzdržuje normalno telesno temperaturo. Vendar ti učinki ne bodo prišli do izraza pri par minutah tuširanja. Če pa dobite priložnost, da celo telo potopite v mrzlo vodo, (npr. kopanje v Soči) pa le glejte, da jo s pridom in brez izgovorov izkoristite.
- Izpostavitev mrazu v telesu sproži izločanje dopamina, epinefrina in norepinefrina. To so hormoni simpatičnega sistema, ki sprožijo stresni odziv pripravljenosti na boj ali beg, v tem stanju smo fokusirani, pozorni, prebujeni... Efekt je odvisen od temperature vode in dolžine tuširanja, najboljše pa je, da učinek ni le trenuten ampak dolgotrajen oz. podaljšan.
- Nikakor ne smemo zanemariti antistresnega faktorja. Tuširanje z mrzlo vodo je trening mentalne kontrole, naučimo se kontroliranja naše reakcije v stresni situaciji. Ugotovili boste, da vas v življenju iz tira ne bo več spravila vsaka malenkost. Proces mrzlega tuširanja bo veliko lažja izkušnja, če se med tuširanjem pomirimo, globoko in umirjeno dihamo, kot pa da cepetamo, vpijemo ter vriskamo. S takšno reakcijo dajemo našemu telesu napačno informacijo. Če se tuširamo umirjeno pa po drugi strani telesu sporočamo, da je to kljub nelagodju prijetna izkušnja.
- Hladne vode ne uporabljamo pri kroničnih vnetjih ter kadar se spopadamo s slabšo arterijsko prekrvavitvijo udov.
- Hladna voda ima pozitivne učinke pri akutnem vnetju tkiv, poškodbi mehkih tkiv, zmanjševanju edema in ima tudi analgetski učinek
MENJAVANJE TOPLO/HLADNE TERAPIJE
Metoda izmeničnega menjavanja hladne in tople vodne je poznana tudi kot knajpanje. Ta način terapije ima koristne sistemske učinke, kot npr. krepitev imunskega sistema, zmanjševanje stresa in izboljšanje procesa spanca. Takšna terapija pa ima tudi izjemno koristne lokalne učinke na krvožilnem sistemu. Izmenjujoča vazodilatacija (žile se razširijo, če jih obravnavamo z vročo vodo) in vazokonstrikcija (žile se zožijo, če jih obravnavamo z mrzlo vodo) izmenično požene ter dovaja kri iz ter na mesto obravnave, s tem tkivu dovaja sveža hranila in kisik ter s seboj odnaša nakopičene metabolite, ki povzročajo lokalno vnetje (ti metaboliti namreč dražijo bolečinske receptorje t.i. nociceptorje in tako sprožajo lokalne bolečinske odzive). Na tak način lahko dosežemo učinkovito mišično regeneracijo oz. celjenje mišičnega tkiva po poškodbi.