Zakaj nas včasih zaboli ali uščipne v križu ko vstajamo iz sklonjenega položaja ali dvigujemo stvari iz tal? Če hočemo to razumet za začetek potrebujemo mini predavanje o zgradbi hrbtenice oz. vretenca...
Hrbtenica je sestavljena iz 33 vretenc, 7 vratnih, 12 prsnih, 5 ledvenih, 5 križnih in 4 trtičnih (križna in trtična so zraščena v križnico ter trtico). Vsa vretenca niso čisto enaka, ampak stopnja analogija pa je precejšnja. Na sprednji strani je telo vretenca z največjo maso, ki nosi vso težo telesa. Maksimalno težo izmed vseh vretenc lahko nosijo ledvena vretenca, ki so temu primerno tudi največja. Med vretenci so medvretenčni diski, ki delujejo kot amortizer. Zadnjo stran vretenca sestavljajo kostni odrastki, ki služijo kot narastišča za mišice. Morda še najbolj pomembno od vsega pa je, da živčne korenine izhajajo na zadnji strani vretenca.
Nasprotno od splošnega prepričanja, herniiran medvretenčni disk ne boli, ker je poškodovan. Prav vsak izmed nas ima tu in tam kakšno hernijo, ki pa nas pri vsakdanjih opravilih prav nič ne moti. To pa zato, ker so medvretenčni diski iz hrustanca, ta pa ni oživčen in zato ni signalne poti po kateri bi se informacija o bolečini prevajala do možganov. Hernija torej ne boli samo zato, ker je prisotna, ampak boli kadar deformiran disk ali izlita tekoča sredica diska pritiskata na živčno korenino. Boli nas tudi, kadar je prostor kjer izhaja korenina zožan in na tem mestu draži živčno korenino. Do tega lahko pride, ker se odprtine skozi katere izhajajo živčne korenine s starostjo ožajo ali pa, ker se medvretenčni diski tanjšajo in tako zmanjšujejo razmak med sosednjimi vretenci.
Bolečina v križu je torej povezana s patologijami živčnih korenin, ki izhajajo na ZADNJI strani vretenca. Torej nas bo načeloma bolelo kadar bomo ukrivili hrbtenico nazaj (kadar jo ukrivimo naprej se zadnji strani sosednjih vretenc med seboj razmakneta in s tem živčni korenini omogočita še več prostora). Zakaj nas potem zaboli ali uščipne v križu, ko vstajamo iz sklonjenega položaja, ko je hrbtenica ukrivljena naprej (fleksirana)?
VZROK#1... Ob dolgotrajni fleksiji hrbtenice (sklonjen položaj) se tekočina iz diskov intenzivno izgublja, ker se telesa vretenc med seboj približajo in tako povečajo pritisk na medvretenčne diske. Pri spremembi položaja v smeri ekstenzije (ko se dvignemo), se hrbtenica izravna in se pritisk na medvretenčne diske zmanjša, ampak ti diski so sedaj dehidrirani in so se zato stanjšali. Zaradi te dehidracije sta se sedaj sosednji vretenci bolj približali in s tem se poveča verjetnost, da pri ekstenziji hrbtenice ukleščimo živčno korenino. V povprečju pri vsakodnevnih opravilih v enem dnevu izgubimo 10–25% tekočine iz medvretenčnih diskov, še toliko več ob bolj napornih aktivnostih. S tega naslova se na koncu dneva višina hrbtenice zniža za do 1.5 cm. Do najbolj signifikantne izgube tekočine pa pride že v prvih 20min vzdrževane fleksije ali nošenja težkega bremena.
VZROK#2... Vzrok za bolečino pa je lahko tudi drugje in sicer v vratu, bolj natančno v položaju vrata. Vid je naše primano čutilo in nanj se zanašamo bolj kot na sluh in ostala čutila. Pri vstajanju zato vedno pogledamo naprej pred sabo, zato da si ogledamo prostor kamor se bomo vstali. Ker je hrbetenica v sklonjenem položaju ukrivljena naprej se pri pogledu naprej vrat premakne v hiperekstenzijo (kadar gledamo naprej v pokončnem položaju pa so vretenca poravnana in je glava v podaljšku hrbtenice). Predstavljajte si, da ja hrbtenica kot vrtna cev za zalivanje. Če to cev prepognemo voda skozi ne bo več tekla in se bo pritisk v cevi povečal. Enako je hrbtenjača v naši hrbtenici obdana s tekočino. Ko je vrat v hiperekstenziji se zgodi enako kot pri vrtni cevi. Povečan pritisk tekočine v prostoru znotraj hrbteničnega kanala poveča pritisk na mestu, kjer imamo najbolj izpostavljene živčne korenine, to pa je večinoma v predelu križa in ledvenih vretenc, ker te nosijo največjo telesno težo in je obraba na teh mestih hrbtenice najbolj intenzivna.
Obstaja pa način, da iz sklonjenega položaja vstanemo brez bolečin ali pa vsaj mnogo lažje kot na napačen način...
Na enak način lahko praktično brez bolečine iz tal dvigujemo tudi lažja bremena (medtem ko se težja bremena vedno dvigujejo z nogami in z vzravnavno hrbtenco).