Lopatica in rotatorna manšeta

 

Lopatica je zelo posebna kost. Ima zelo zanimivo zgradbo in spada med ploščate kosti. Ta kost počiva na rebrih praktično brez povezave s hrbtenico, ki predstavlja osredno strukturo skeletnega sistema. Tako skorajda brez opore plava sedi hrbta v morju mišičnega etra, ki jo obkroža. Na lopatico se preko glenohumeralnega sklepa pripenja roka. Ena in edina kostna povezava cele roke z lopatico na preostali del skeleta pa je en sam samcati mali acromioklavikularni sklep.

 

Roka se pripenja na lopatico, lopatica se pripenja na ključnico in ključnica se pripenja na prsnico. Če za trenutek odmislimo vse mišice ter kožo in bi prerezali zgolj 3 male ligamente v predelu akromioklavikularnega sklepa bi nam cela roka odpadla od telesa… :o Vse preostale kosti v telesu in povezave med njimi si lahko predstavljamo, kot bi med seboj sestavljali legokocke, eno nad drugo. Noge se natikajo na medenico, na medenico se natika hrbtenica, na hrbtenico se natika lobanja. Take povezave med legokockami so trdne in stabilne in le s težavo ločiš eno kocko od druge. Potem pa na koncu legokocke, ki predstavljajo našo lopatico in zgornjo okončino, brez pripenjanja samo še položimo na to strukturo…

Kaj je pravzaprav funkcija lopatice? Vsaka kost je platforma za pritrjevanje mišic in to velja tudi za lopatico. Če pogledamo površino lopatke, ki jo prekriva posamezna mišica ugotovimo, da veliko večino površine lopatke prekrivajo narastišča štirih mišic, ki jih poimenujemo rotatorna manšeta. Po robovih lopatice se narašča še 13 drugih mišic ampak v primerjavi s celokupno površino lopatice je celotna površina namenjena narastišču vseh preostalih mišic mizerna.

Rotatorno manšeto sestavljajo štiri mišice:

- m. supraspinatus

- m. infraspinatus

- m. teres minor

- m. subscapularis

Te mišice imajo izjemno obsežna narastišča, zaradi česar se sila ob kontrakciji uspešno porazdeli, kar te mišice naredi manj močne vendar izjemno vzdržljive. Ta lastnost je kot naročena za nalogo, ki jo izvajajo, ta pa je stabilizacija ramenskega obroča pri gibanju zgornjih okončin. Brez stabilizacije lopatke med gibanjem roke bi se učinkovitost mišic, ki premikajo nadlahtnico zmanjšala. Za razliko od ramenskega sklepa, ki velja za najbolj gibljiv sklep v telesu in to izjemno visoko stopnjo gibljivosti dosega na račun sklepne nestabilnosti, ni kolčni sklep niti približno tako gibljiv kot ramenski sklep, je pa zato izjemno stabilen. Brez lopatice, na katero se naraščajo mišice rotatorne manšete, bi bil naš ramenski sklep komajda kaj bolj gibljiv od kolčnega sklepa.

Kaj se torej pravzaprav dogaja v ramenskem sklepu? Poglejmo si nekaj medsebojnih vplivov med mišicami ramenskega obroča…

M. deltoideus destabilizira glenohumeralni sklep pri stranskem dvigu roke v zrak. Ob dvigu roke nad glavo se zato aktivira tudi m. subscapularis, ki se upira sili m. deltoideus. M. deltoideus je veliko močnejša mišica od m. subscapularis in zato aktivacija m. subscapularis doseže zgolj stabilizacijski učinek in ta sila ni dovolj velika da bi ustavila gib, ki ga sproži aktivacija m. deltoideus. Če je m. subscapularis šibka m. deltoideus povleče nadlahtnico navzgor v koščeni odrastek lopatice imenovan acromion in ta trk med gibom je zelo boleč. Po drugi strani leži m. subscapularis v takem anatomskem položaju, da ob aktivaciji izvaja tudi notranjo rotacijo v ramenskem sklepu, zato imamo na zadnji strani lopatice m. infraspinatus in m. teres minor, ki se upirata sili aktivacije m. subscapularis ob notranji rotaciji, ter s tem stabilizirata ramenski sklep v transverzalni ravnini.

Tudi m. latissimus dorsi pri aktivaciji destabilizira glenohumerlani sklep s tem, ko vleče nadlahtnico dol in ven iz sklepa. Tej sili se iz nasprotne smeri upira m. supraspinatus, pomagata pa ji še m. infraspinatus in m. subscapularis, ki izvajata kompresijsko silo sklepa v horizontalni smeri. Tudi vse druge mišice roke, ki ležijo pod ramenskim sklepom destabilizirajo lopatko s tem ko povečujejo težo roke. Tem silam se upirajo m. serratus anterior, m. rhomoboideus ter srednja in spodnja vlakna m. trapezius.

Pri dvigu roke naprej od telesa (antefleksija) m. serratus anterior stabilizira lopatko v položaju protrakcije (ko lopatica zaplava bočno od telesa) in preprečuje, da bi se notranji rob lopatke ob tem gibu odlepil od reber. Štrleča lopatica je nestabilna lopatica in kot taka ne more več omogočati normalnega obsega gibanja zgornjih okončin. Poleg tega pri teistem dvigovanju roke m. trapezius in m. serratus anterior stabilizirata lopatko v položaju zunanje rotacije, pri tej stabilizaciji pa sodelujeta tudi dolga glava m. biceps brachii in m. triceps brachii. Med dvigovanjem nadlahtnice se le-ta obrača v zunanjo rotacijo in na ta način se kostni izrastek na glavici nadlahtnice imenovan veliki tuberkel izogne kostnemu izrastku lopatice, ki ga imenujemo akromion. Če sta m. infraspinatus ter m. teres minor prešibka, da bi uspešno stabilizirala sklep v tem gibu, potem lahko pride do utesnitve sklepnih struktur v suprahumeralnem prostoru (izredno ozek prostor med vrhom glavice nadlahtnice ter kostnim odrastkom lopatice imenovanim akromion).

Zelo podobno, kadar stvari vlečemo (retrofleksija nadlahtnice) m. rhomboideus stabilizira lopatko, ki se znajde v položaju protrakcije in notranje rotacije.

Kot vidimo je v ramenskem sklepu razmerje med gibljivostjo sklepa in sklepno stabilnostjo res delikatnega pomena, saj lahko ima višek ali manjko enega ali drugega izjemen vpliv na zdravje sklepa v smislu obsega gibljivosti, ki ga lahko dosegamo. Velike in močne površinske skeletne mišice, ki sodelujejo pri gibanju naših rok, ob aktivaciji destabilizirajo razmeroma nestabilen ramenski sklep, katerega stabilnost poskušajo vzdrževati veliko manjše in globlje ležeče mišice. To razmerje med stabilizacijo ter destabilizacijo pa mora biti izjemno natančno regulirano, v nasprotnem primeru lahko pride do medsebojnih motenj med anatomskimi strukturami ramenskega obroča (mišice, kosti, burze, ligamenti), kar ima lahko poleg zmanjšanega obsega gibljivosti za posledico tudi bolečino. Da v zdravem ramenskem obroču do tega ne pride so zaslužne lopatica ter mišice rotatorne manšete.