Praskanje hrbta
Praskanje hrbta je obojestranska izvedba rotacije v ramenskem (glenohumeralnem) sklepu, ko z eno roko sežemo za glavo in ramenski sklep premaknemo v zunanjo rotacijo (kot si dekleta spnejo rep za glavo) drugo roko pa istočasno uvijemo za hrbet in ramenski sklep premaknemo v notranjo rotacijo (kot si dekleta zapenjajo nederček) ter poskušamo kar najbolj približat prste obeh rok. Če gib izvedemo enkrat ga lahko uporabimo kot fizioterapevtski test za oceno obsega giba notranje in zunanje rotacije v ramenskem obroču. Če gib izmenično ponavljamo pa ga lahko uporabimo tudi kot vajo za povečevanje notranje in zunanje rotacije v ramenskem sklepu.
Vendar stvari niso tako preproste, kot se zdijo na prvi pogled. Kaj pa, kadar sta notranja in zunanja rotacija v ramenskem sklepu na obeh straneh enaki oz. primerljivi, pri praskanju hrbta v eno ali drugo smer pa je opazimo razliko v doseženem obsegu giba? To pomeni, da obseg giba med izvajanjem praskanja hrbta ni odvisen le od rotacije v ramenskem sklepu. Človeško telo je funkcionalno-kompleksen sistem med seboj povezanih enot, ki morajo med gibanjem med seboj sodelovati in se dopolnjevati. In prav zares se pri praskanju hrbta v zgornjem delu trupa dogaja mnogo več kot le rotacija v ramenskem sklepu. V opisanem primeru mora zato restrikcija giba prihajati iz naslova ostalih struktur, ki sodelujejo pri gibanju ramenskega sklepa.
Med gibanjem v ramenskem obroču prihaja do:
- gibanja v ramenskem sklepu
- premikanja lopatice in ključnice
- premikanja v prsni (torakalni) in vratni (cervikalni) hrbtenici
Istočasna obojestranska notranja in zunanja rotacija v ramenskem sklepu v kombinaciji z asimetrično kontralateralno izvedbo testa praskanja hrbta govori o tem, da restrikcija giba ne izvira iz glenohumeralnega sklepa ampak nekje drugje v ramenskem obroču. Najbolj verjetni razlogi za asimetrijo pri praskanju hrbta ob neprizadeti notranji in zunanji rotaciji so:
- restrikcija v gibanju lopatice (največkrat na račun zakrčenih mišic)
- zategnjenost zadnje sklepne kapsule
- restrikcija v gibljivosti prsne (torakalne) hrbtenice
- zaščitni/varovalni mehanizmi zaradi preteklih akutnih dogodkov
- slaba motorična kontrola (t.i. mind-muscle connection)
Na kakšen način lahko preverimo, katera izmed naštetih disfunkcij je razlog za asimetrijo pri kontralateralnem praskanju hrbta (privzeto seveda, da smo z testom istočasne obojestranske notranje in zunanje rotacije nedvoumno izločili, da je razlog za asimetrijo glenohumeralni sklep)?
Restrikcija v gibanju lopatice
- Pacient dvigne roke nad glavo z gibom fleksije skozi elevacijo (naprej od telesa) in abdukcije skozi elevacijo (bočno od telesa) v ramenskem sklepu.
- Če je kateri izmed obeh gibov omejen in se gibanje izboljša kadar terapevt med gibom, ki ga izvaja pacient, asistira pri gibanju lopatice, potem je disfunkcija posledica slabe gibljivosti ene izmed lopatic. Če pomoč terapevta giba ne izboljša iščemo naprej.
Restrikcija v gibljivosti prsne (torakalne) hrbtenice
- Pacient sedi s prekrižanimi rokami prek prsnega koša
- Rotiramo prsni koš v levo in v desno, brez da bi prišlo do rotacije v lumbalnem delu hrbtenice
- Če je rotacija v eno smer manjša kot v drugo imamo v to smer omejeno gibljivost prsne hrbtenice (najverjetnejši razlog bo skolioza).
Zategnjenost sklepne kapsule
- Ležimo na tleh na boku. Spodnja roka počiva na podlagi iztegnjena stran od telesa, komolec je pokrčen pod kotom 90 stopinj in v komolcu je roka obrnjena navzgor proti nebu/stropu. Izvedemo rotacijo v ramenskem obroču (v smeri proti glavi in v smeri proti nogam).
- Če je končni del giba omejen in čutimo nateg kapsule (podobno kot bi nategovali usnjen pas) je razlog zategnjena zadnja ali sprednja sklepna kapsula. Kako lahko sami doma raztegnemo sklepno kapsulo si lahko preberete v članku z naslovom "Razteg sprednjega in zadnjega dela kapsule glenohumeralnega sklepa".
Nevrološki vzroki
- Terapevt pasivno premakne roko v položaj praskanja hrbta.
Če je obseg giba občutno večji med pasivno izvedbo giba, kot pa kadar pacient gib izvede sam aktivno so najverjetnejši vzroki za omejitev nevrološkega izvora.