Sproščanje

 

Bolečina nikoli ni vzrok za neko patologijo ampak vedno sindrom, posledica. Če se bomo pri obravnavi osredotočili le na odpravljanje bolečine, so največ kar lahko dosežemo kratkotrajni učinki v smislu zmanjšanja bolečine. Seveda se bo bolečina vrnila, ker smo odpravili sindrom, ne pa vzroka. Vsak fizioterapevti bo na prvo žogo seveda iskal patologije vezane na lokomotorni aparat. Ampak kaj pa, če kljub temu da opravimo anamnezo, potestiramo in pregledamo vse kar je potrebno, še vedno ničesar ne najdemo. Vse je BP... Bolečina je vsekakor lahko tudi psihosomatskega izvora, torej je bolečina sindrom neke stresne situacije v kateri se nahajamo in v takem primeru ne bo pomagala nobena fizioterapija. Najprej moramo odstranit stresor in če smo pri tem uspešni, mnogokrat simptomi kar sami od sebe izginejo, če pa ne potem pa imamo odlično izhodišče, da se lahko s terapijo lotimo razdejanja, ki ga je pustil stresor za seboj. Zato je v življenju zelo pomembno, da se znamo sprostit, da si znamo vzeti čas zase in včasih brez slabe vesti početi absolutno nič.

Obstaja nekaj, čemur pravimo TEORIJA VRAT, ki pravi da se senzorični in bolečinski dražljaji na svoji poti proti centralnemu živčnemu sistemu prekrižajo v določenih križiščih, ki jih poimenujemo internevroni. Na tem mestu se določi kateri signal bo prevladal in dobil prednost. Recimo, na primer, da vas boli roka. Kako se najlažje rešimo bolečine v roki? Eden od učinkovitih načinov bi bil, da brcnemo s kolenom v steno. Po tem nas bolečina v roki prav gotovo ne bo več motila, saj nas bo koleno zagotovo bolelo veliko bolj od roke. In to je v bistvu princip teorije vrat. Prevladal bo večji bolečinski signal. Tudi če uspemo zagotoviti dovolj velik senzorični priliv bo senzorika enako prevladala nad bolečinskimi dražljaji in bolečina oz. dojemanj bolečine se bo zmanjšalo. Kajti sama bolečina ne obstaja. Koncept bolečine ustvarijo možgani in gre zgolj za interpretacijo signalov, ki v možgane prispejo iz posebnih receptorjev, ki jih imenujemo nociceptorji. Če torej uspemo tem signalom preprečiti, da pridejo do možganov, smo zmagali. Morda nam samega bolečinskega signala ne bo uspelo popolnoma preprečiti, lahko pa zelo uspešno preusmerimo pozornost stran od ustvarjanja koncepta bolečine. In s čim lahko preusmerimo pozornost? Z našimi čutili. Se še spomnite, da smo na začetku rekli, da se senzorični in bolečinski dražljaji križajo v internevronih. Najlažji način, da aktiviramo čim več čutil je tako, da se umirimo in sprostimo. Dokler smo napeti in v pogonu je fokus porazdeljen in takrat preusmerjanje pozornosti na ta način ne bo uspešno.

1. SPROSTIMO SE LAHKO ŽE Z UDOBNIM POLOŽAJEM TELESA

Bi se lahko sprostili, če bi vam naročil, da se uležite na kup kamenja? Verjetno ne… Položaj telesa je pomemben faktor, ki ga moramo upoštevati. Najbolj primerna položaja za sproščanje telesa sta

- SAVA SANA je popolnoma iztegnjen položaj telesa. Ključ tega položaja je, da je kar največja površina telesa v stiku s podlago. Na ta način se poveča senzorični priliv s strani mehanoreceptorjev in dobimo efekt vrat.

- FETUS položaj. V tem položaju smo preživeli prvih 9 mesecev svojega obstoja. To je za nas, pa tudi če se tega ne zavedamo, eden najbolj pomirjajočih položajev. Kadar smo zelo žalostni se telo kar samo zvije v klobčič in povsem naravna reakcija telesa je, da se na tak način poskuša ponovno umiriti.

2. SPROSTIMO SE LAHKO TUDI Z BOLJ EKSOTIČNIMI SENZORIČNIMI PRILIVI

Naše telo je sposobno zaznavat tudi električne in magnetne impulze. Nikola Tesla je celo življenje posvetil elektriki in magnetnemu polju, obstajajo cele knjige v katerih je poljudnoznanstveno razloženo, kakšni so učinki ustreznega moduliranega električnega in magnetnega toka na človeško telo. Več o tem si lahko preberete na https://www.hipotonus.si/kaj-ponujamo. Če takšne električne in magnetne tokove spravimo v ustrezne oblike in jih doziramo z ustreznimi frekvencami lahko dosegamo izjemne terapevtske učinke. Z elektrostimulacijo lahko telesu dovajamo terapevtsko učinkovite električne impulze, z magnetno stimulacijo pa lahko telesu dovajamo terapevtsko učinkovito magnetno polje. Če ste v tej objavi prepoznali samega sebe zelo lepo vabljeni v HipoTonus, kjer izvajamo prav takšno magnetno in električno inštrumentalno terapijo.

3. OSTALA SENZORIKA

Pogosto sta glasba in barva pozabljeni, a prav tako kot elektrika ali magnet tudi zvok in barva stimulirata telesna čutila, ki pa jih, kadar se ukvarjamo z vračanjem telesa v ravnovesje, pogosto zanemarimo. Za doseganje pozitivnih terapevtskih učinkov moramo telesu dovajati primerne dražljaje, ki jih telo prek ustreznih receptorjev prepozna, kar je prvi korak pri doseganju želenega terapevtskega učinka. Ne preseneča torej, da lahko dosežemo podobne rezultate tudi, če telesu dovajamo terapevtsko učinkovite barve in zvočne dražljaje. Ko si enkrat dovolimo razmišljat na ta način potem smo sposobni povzdignit pojem terapevtskega sproščanja na povsem nov nivo. Najboljše učinke bomo torej dosegali, če naše telo izpostavimo večdimenzionalnemu spodbujajočemu sprostitvenemu doživetju, ki stimulira čim več naših čutil. Na tak način bomo revitalizirali naše telo, premagali stres in bolečino ter izboljšali splošno počutje.

4. DIHANJE

Dihanje je telesna funkcija, ki poteka samodejno, a jo hkrati lahko tudi zavestno nadzorujemo in prav v tem se skriva moč dihalnih tehnik za sproščanje. Z zavestnim, počasnim in globokim dihanjem:

- aktiviramo parasimpatik, kar zmanjša srčni utrip, krvni tlak in napetost v mišicah,

- zmanjšamo stresni hormon kortizol,

- umirimo misli in povečamo občutek prisotnosti v danem trenutku.

Patološko dihanje (brez očitnega vzroka) s hitrimi vdihi in izdihi je znanilec stresa. Sproščanje z dihanjem je učinkovito, brezplačno in vedno na dosegu, le nekaj zavestnih vdihov stran. Ljudje pozabljajo, da je dihanje sestavljeno iz vdiha, pavze in izdiha. Vse prepogosto pozabljamo na pavzo in izdih. Za namene sproščanja mora biti razmerje med fazami vdiha-pavze-izdiha vsaj 1-1-1. Že 2–5 minut takšnega dihanja dokazano zmanjša stres in tesnobo.