Kadar smo v stresu bo konvencionalna fizioterapija le malo zalegla, malodane odpovedala. Odziv na stres je lahko tudi mišična zakrčenost. Mišična zakrčenost je torej kot vedno, tudi v tem primeru simptom, vzrok za zakrčenost pa je prav gotovo lahko tudi stres. Ne bo lahko fizioterapevtu, ki se odloči, da bo sproščal mišico, ki se je zakrčila kot odziv na stresno situacijo. Vrstni red je potrebno zamenjat. Na začetku je potrebno odpraviti vzrok, torej iz enačbe moramo najprej odstraniti stres. Šele potem bomo lahko učinkovito sprostili zakrčene mišice, v določenih primerih pa terapija niti ne bo potrebna in se bodo sprostile že same, kot odziv na prenehanje delovanja stresorja. Ali bo do tega prišlo zavisi od dolžine trajanja stresne situacije, pa tudi od tipa stresa. Razum bo vedno izdali račun telesu. Fizioterapevti se radi pošalimo, da se skrb manifestira na vratu, stres pa se manifestira na hrbtu. Sploh ne dvomim, da je na tem prav gotovo nekaj resnice.
Vendar je stres veliko več kot zgolj manifestacija fizičnih simptomov, kot so bolečine v vratu, hrbtu in drugje po telesu. Stres negativno vpliva na naše celotno telo, povečuje tveganje za bolezni srca, zvišuje krvni tlak, slabi imunski sistem in vpliva na naše duševno zdravje. Če ne ukrepamo, sčasoma postane naš tihi ubijalec, saj se z nami tiho bori, dokler ne doseže vrhunca, ko so posledice nepopravljive in telo odpove oz. pregori.
Pomembno je, da se stres naučimo prepoznati in ga obvladovati. Brez iskrene samorefleksije nam bo težko. Poiskati moramo načine za obvladovanje vsakodnevnih izzivov, na način, da se med temi opravili izognemo stresnim situacijam, še preden nas prevzamejo. Svoj vsakdan moramo oplemenititi s sprostitvenimi dejavnostmi, kot so meditacija, joga, globoko dihanje, delo na vrtu, sprehod, telesna aktivnost in druge, pa ne zato ker MORAMO, ampak zato ker HOČEMO. Če bomo izvajali sproščanje na silo, bo to za naše telo še en stresor več in učinek bo ravno obraten od tega, ki ga želimo doseči. Naš vsakdan ne sme biti sestavljen le iz aktivnosti, ki jim moramo opraviti, ampak ga moramo popestriti tudi z aktivnostmi, ki si jih sami želimo. Katere so tiste aktivnosti, ki nas najbolj sproščajo pa zase najbolj ve vsak sam. Včasih sami težavam ne bomo kos, v tem primeru pa moramo vedeti, da nam tudi drugi ne bodo mogli pomagati, preden se s situacijo ne sprijaznimo in drugim dovolimo, da nam pomagajo.
Šele ko se naučimo obvladovati stres, bo naše telo ponovno našlo ravnovesje. Zdravje našega telesa je v korelaciji s tem, kako uspešno obvladujemo stres. Človek ni le telesno bitje, tudi roboti imajo telo, pa niso ljudje. Kar nas razlikuje od robotov (in zombijev :) je naš um, če hočete pa tudi duša. Šele ko bomo v svoj vsakdan vnesli manjkajočo spremenljivko (ali več teh) s pomočjo katere, bomo učinkovito dosegali stabilne odzive na vsakodnevne stresne dejavnike iz okolje, bomo uspešni pri premagovanju polen, ki nam jih življenje meče pod noge, brez, da bi trpelo naše telo.
V nadaljevanju se bomo seznanili s štirimi znaki, ki nakazujejo da smo v stresu. Ti znaki so tako očitni, da jih ne moremo spregledat tudi, če stresa pri sebi ne prepoznamo ali si tega ne priznamo.
In ker pravijo, da od viška glava ne boli dodajam še dva bonus znaka…
Če ne veste kako bi se lotili odpravljanja stresa, dovolite, da vam pri tem pomagamo v HipoTonusu. Ponujamo vam: