Medenica je center kinetične verige, iz spodnje strani se preko FA sklepa na medenico pripenjajo spodnje okončine, iz zgornje strani pa se preko SI sklepa na medenico pripenja hrbtenica. Kakršnekoli patologije lokomotornega aparata se bodo prenašale navzgor in navzdol po kinetični verigi in prišle bodo do izraza tam kjer imamo v kinetični verigi najšibkejšo točko. Za tiste, ki imajo probleme s križem bo to pomenilo, da jih bo bolel križ, tiste ki imajo slaba kolena bodo morda bolela kolena in tako naprej.
Kadar treniramo za zdravje in je naš cilj preprečevanje bolečine je vedno bolj smiselno da treniramo stabilizacijo in ne dajemo poudarek treningu za mišično moč. Trening mišične moči je sicer prav tako zelo pomemben, ampak kadar so prisotna mišična neravnovesja bomo s treningom za moč ta ravnovesja samo še krepili in s tem naše težave le še poslabšali. Bolj smiselno je, da se lotimo stabilizacije, na ta način najprej odpravimo mišična neravnovesja, šele kasneje pa se osredotočimo še na mišični trening.
Če poskrbimo za zdravo medenico smo naredili prvi in tudi največji korak za zdrav hrbet. Pa tako PREPROSTO je da res ni razloga da si ne bi vzeli 3 minute in poskusili… Stabilizacijske mišice medenice se aktivirajo ko se postavimo na eno nogo. Stabilizacija medenice je izredno pomembna med hojo. Ampak kaj je hoja? Hoja je sicer aktivnost, ki (pri človeku) vključuje dve nogi, večino časa pa smo v stiku s podlago le z eno nogo. Obe nogi sta istočasno na podlagi le v trenutku, ko se teža prenaša iz ene noge na drugo. Zakaj se torej naši boki med hojo na strani, ki NI v stiku s podlago ne podrejo? Zato, ker stabilizacijske mišice medenice na STOJNI nogi stabilizirajo medenico in ne dopustijo, da bi se bok na NASPROTNI strani podrl. Brez takšne stabilizacije medenice med hojo bi vsi hodili naokrog kot Ace Ventura...
HIPHIKER je preprosta in naravnost nepogrešljiva vaja za trening stabilizacije medenice. Z eno nogo stopimo na pručko ali stopnico in na tej stojni nogi se bo izvajala stabilizacija medenice. Druga noga visi prek roba pručke in jo spuščamo ter dvigujemo in sicer na način, da se bok na stojni nogi ne premika. Prišlo bo seveda do minimalnih premikov navzgor in navzdol, pomembno pa je čim manj odklona boka v stran. To v praksi pomeni, da se bok na stojni nogi ne sme podret, tako kot na primer radi stojimo na mestu in bok porinemo navzven ter se nanj obesimo z vso težo telesa. Kadar se naš bok podre, takrat stabilizacije v medenici ni več niti ni več potrebna, ker se dejansko s celotno težo telesa obesimo na kolk oz. bok.
Ko tako spuščamo ter dvigujemo bok na strani, ki NI v stiku s podlago, se pri DVIGU aktivira m. quadratus lumborum na teisti strani ter m. gluteus medius na strani stojne noge, ki JE v stiku s podlago. Obratno se na strani, ki NI v stiku s podlago, pri SPUSTU razteza m. quadratus lumborum na teisti strani ter se razteza m. gluteus medius na strani stojne noge, ki JE v stiku s podlago. Sestrski mišici se torej pri dvigu in spustu na nasprotnih straneh izmenjajoče aktivirata ter raztezata.
Če bi moral izbrat 3 mišice v predelu medenice, ki nam delajo največ težav, ki se najbolj pogosto manifestira kot bolečina v hrbtu, bi se odločil za
HIPHIKER targetira 2 mišici od teh 3, torej smo na zelo dobri poti do bolj zdrave medenice in manj bolečine v hrbtu…