Degeneracija#1... epikondilitis
Ancient middle east prayer: "May God deliver us from the venom of the Cobra, teeth of the tiger and the vengeance of the Afghan".
Modern day prayer: "May God deliver us from the venom of the Cobra, teeth of the tiger, and non-rehabilitated epicondylitis.".
Ja, z epikondilitisom oz. tendinopatijo komolca res ni šale. Epikondilitis komolca je pogosta poškodba v obliki degenerativnega vnetja, ki prizadene tetive na zunanjem (lateralni epikondilitis oz. "teniški komolec") ali notranjem delu komolca (medialni epikondilitis oz. "golferski komolec"). Stanje ni nujno vezano le na tetive ampak se lahko vnamejo tudi druge mehkotkivne strukture artrona.
Vzrok ni enkraten udarec ali akutna poškodba, temveč kumulativen stres zaradi ponavljajočih se gibov. Ti gibi vodijo v mikropoškodbe kolagenskih vlaken v tetivah, kar sproži vnetni odziv in posledično bolečino. Če mišica nima dovolj časa za regeneracijo, pride do degeneracije oz. razgradnje kolagenskih vlaken, zmanjšane prekrvavitve in kroničnih sprememb v tkivu. Simptomi epikondilitisa so
- bolečina na zunanji oz. notranji strani komolca, ki se poveča ob obremenitvi
- palpatorna občutljivost (na dotik) na zunanji oz. notranji strani komolca
- težave in bolečina pri opravljanju vsakodnevnih opravil
- bolečina v predelu komolca pri dvigovanju in držanju predmetov
Naše roke nam omogočajo, da manipuliramo z okoljem zato ima taka poškodba zelo velik vpliv na naše vsakodnevne aktivnosti. Če pa rehabilitacije ne pričnemo pravočasno, se tveganje za prehod akutne poškodbe v kronično stanje močno poveča. Kronični epikondilitis pa je le delno reverzibilen, kar lahko povzroči dolgotrajne posledice na našem telesu in načinu na katerega smo navajeni funkcionirati.
V akutni fazi se spopadamo z vnetjem zaradi mikropoškodb tetiv mišic, ki se pripenjajo na spodnje izrastke nadlahtnice v predelu komolca. Zdravljenje mora biti ciljno usmerjeno in večfazno, saj pasivno počivanje brez ustrezne stimulacije ni ustrezna terapija. Brez ustrezne rehabilitacije lahko začetno akutno vnetje traja tudi do 9 mesecev, v tem času pa se bo naše okno za rehabilitacijo že dolgo zaprlo.
V akutni fazi, ko začutimo bolečino, nemudoma prenehamo z aktivnostjo, ki je povzročilo vnetje. Kot že rečeno, epikondilitisa ne povzroči akutna poškodba ampak dolgotrajno ponavljanje določenega giba, zato ne bi smeli imeti preveč težav z identifikacijo neustrezne aktivnosti. V tej fazi se osredotočamo na zmanjševanje bolečine in vnetja s pomočjo krioterapije (hlajenja), nežne manualne terapije, ustrezno prehrano, ki ne sproža dodatnega vnetja v telesu (torej čim manj alkohola, fruktoze itd…). Če nujno potrebno, se lahko poslužujemo tudi razbremenjevanja z opornicami.
Počitek je končan. Sledi faza obnove, ki je najpomembnejša. V tej fazi je nujno potrebna ustrezna mehanska stimulacija tkiva, saj se kolagenska vlakna brez pravilnega signala ne bodo ustrezno orientirala. Če teh obremenitev ne vpeljemo pravočasno, se tveganje za prehod akutne poškodbe v kronično stanje močno poveča. V kronični fazi so vlakna že preurejena na napačen način in so manj dovzetna za regeneracijo. Takrat terapija traja bistveno dlje in pogosto se za pacienta konča s takšno ali drugačno obliko trajne funkcionalne omejitve. Kako pomemben je ta proces si lahko predstavljate, če izpostavim, da kolagen sestavlja 10 procentov suhe mišične mase. Če v tej fazi zorenje in usmerjanje kolagenskega tkiva ne vodimo z usmerjeno in nadzorovano silo, pride, do kaotično razporejenega vezivnega tkiva. Prihaja do lepljenja kolagenskih vlaken s sosednjimi tkivi (t.i. fibroza) v vseh mogočih smereh in popolnega ločevanje takega aglomerata brazgotinastega tkiva ne omogoča docela nobena terapija več. V bistvu imamo srečo, saj komolec giba le v eni ravnini, zato rehabilitacijski program vadbe ne bo zelo zapleten. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da najbolj zaležeta:
- ekscentrična obremenitev mišic podlahti (vadba pri kateri se mišica krči, medtem, ko se razteguje, torej negativne ponovitve pri mišičnem treningu). Sam sem pri spopadanju z epikondilitisom prisegal na izvajanje negativnih ponovitev z vajo chin-up.
- obravnava mišičnih narastišč komolca z miofascialnimi noži oz. domačo kuhinjsko žlico. Kako se lotimo rehabilitacije z žlico si lahko preberete na strani www.hipotonus.si v članku z naslovom "5 fizioterapevtskih pripomočkov za vsak dom".
Pasivne metode (mazila, protibolečinske tablete, opornice) ne usmerjajo orientacije novo nastajajočega kolagena. Naš lokomotorni aparat deluje po zakonih biomehanike, to pomeni, da je potreben mehanski dražljaj, zato da pride do biološkega odziva v tkivu. Kolagenska vlakna se prilagajajo in odzivajo na signale iz okolja (mišic) v obliki obremenitve oz. upora in v odsotnosti le-teh bodo vlakna šibka njihova orientacija pa bo kaotična. To vodi v tvorbo nefunkcionalnega tkiva, recidiv (ponavljanje poškodbe) in kronično bolečino. Epikondilitis komolca je pogosta, a mnogokrat napačno obravnavana težava. Aktivna regeneracija je absolutna prioriteta in zato je ciljna, postopna in nadzorovana vadba ključna za popolno obnovo tkiva.