Kifotična drža
V vsakdanjem življenju pogosto ne posvečamo veliko pozornosti načinu, kako stojimo, ali sedimo. Živimo pač v času, ko večino dneva presedimo za računalnikom, v avtomobilu ali na kavču in zato sedimo na način, kot nam je pač najbolj udobno, čeprav to največkrat pomeni, da se držimo slabo. In naše telo se temu prilagodi. A prav ti drobni, avtomatizirani korekcijski gibi, ki jih s slabo držo onemogočimo, imajo odločilen vpliv na našo držo in splošno počutje. Kifotično držo prepoznamo kot pogreznjen, zaokrožen hrbet z rameni, ki vlečejo naprej, in glavo, ki sili naprej preko telesne osi (protrakcija). Kifotična drža pa ni zgolj estetska nepravilnost ampak je opozorilni znak, da se telo umika iz svoje težiščnice kar se odraža tudi v funkciji. Pretirana ukrivljenost prsne hrbtenice (kifoza) se pogosto pojavi neopazno in postopoma in njene posledice se lahko z leti poglobijo v bolečino ter imajo resne dolgoročne posledice za zdravje hrbtenice, ravnotežje, gibanje in celo dihanje.
Kifotična drža pomeni povečano ukrivljenost prsne (torakalne) hrbtenice navzven (v smeri od trebuha proti hrbtu), zaradi česar je hrbet videti grbast. Običajno jo spremljajo zaokrožena ramena, spuščena in naprej potisnjena glava, zmanjšana gibljivost v zgornjem delu hrbta, pogosto pa tudi napetost v vratu in med lopaticami. Čeprav je določena stopnja kifoze povsem normalna (hrbtenica ima naravno obliko 2S krivine), nastane problem, ko krivina preseže funkcionalno mejo in s tem vpliva na mišično ravnovesje, biomehaniko ter počutje.
Zaradi pomanjkanje gibanja in brez redne aktivacije mišic, ki ohranjajo pravilno držo, telo dobronamerno zapade v energetsko varčen, a napačen vzorec drže. Dolgotrajno sedenje in slaba ergonomija spadata med glavna krivca za povečano prsno kifozo. Ure sedenja v sključenem položaju oslabijo hrbtne in skrajšajo prsne mišice. Izjemno problematičen je predvsem povečan mišični tonus skrajšanih mišic prsnega koša. Prsne mišice so ogromne in zato lahko izjemno močno vlečejo zgornji del telesa naprej in ven iz središčnice telesa. Nobena krepitev mišic na hrbtu ne bo zalegla in popravila drže, dokler ne sprostimo skrajšane prsne mišice na sprednji strani telesa. Več na to tematiko si lahko preberete v članku z naslovom "Cross-thoracic syndrom".
Kot lahko razberemo iz priloženega grafa je tudi slaba stoja glede obremenitev na spodnji del hrbta enakovredna obremenitvam med najbolj pravilno sedečo držo. Faktor obremenitve in sile, ki vplivajo na medvretenčne ploščice med nepravilnim sedenjem, nimajo prav nobene konkurence in temu položaju se je potrebno izogibat kolikor se le da.
Če se aktivno ne posvetimo odpravljanju tega stanja si lahko v bližji prihodnosti obetamo - bolečino v vratu, med lopaticami in ledvenem delu,
- glavobole in vrtoglavice,
- zmanjšano kapaciteto dihanja (zaradi stisnjenega prsnega koša),
- hernijo ali poškodbo medvretenčnega diska (telesa vretenc v položaju povečane kifoze vršijo večji pritisk na medvretenčne diske),
- poslabšano športno zmogljivosti.
Kako se najlažje izognemo kifotični drži ali jo odpravimo je detajlno že opisano v HipoTonus člankih z naslovom "Cross-thoracic syndrom" in "Za zdravo hrbtenico#5… jutranja telovadba".
Kifotična drža tako ni le vprašanje estetike. Gre za globoko funkcionalno neravnovesje, ki vpliva na gibanje, počutje in dolgoročno zdravje. Dobra novica je ta, da je naše telo izjemno prilagodljivo in z gibanjem, vadbo in prepoznavanjem dejavnikov tveganja lahko držo postopoma popravimo. Hitrih rešitev in bližnjic žal ni, šlo bo za potovanje oz. proces, korak za korakom nazaj do telesne moči, lahkotnega gibanja in svobodne pokončne drže, brez bremen preteklosti.