Piškotki za nižanje holesterola
Holesterol lahko v telo vnašamo s hrano živalskega izvora (meso, jajca, mlečni izdelki), vendar ga je naše telo sposobno v jetrih proizvajati tudi samo. Rastlinska hrana ne vsebuje holesterola. Kljub slabemu slovesu je holesterol nujen za zdravje in normalno delovanje organizma saj je ključnega pomena za številne življenjsko pomembne funkcije…
- iz holesterola nastajajo steroidni hormoni (testosteron, estrogen, kortizol itd…)
- holesterol je prekurzor vitamina D, ki se sintetizira v naši koži pod vplivom svetlobe
- holesterol je glavna sestavina žolča
- holesterol je sestavni del mielinske ovojnice, ki omogoča prevajanje živčnih impulzov
Holesterol po krvi ne potuje samostojno ampak ga prenašajo lipoproteini. LDL (low-density lipoproteins) je lipoprotein nizke gostote. Kadar je v krvi preveč holesterola, ga prenašajo LDL lipoproteini in ga pričnejo odlagati na stene arterij. Povišan holesterol pomeni tudi, da imamo v krvi preveč LDL holesterola in ta predstavlja tveganja za bolezni srca in ožilja. HDL (high-density lipoproteins) pomeni liproprotein visoke gostote. HDL holesterol odstranjuje holesterol iz arterij, tako da ga odnašal nazaj v jetra. Zaradi tega visoke vrednosti HDL lipoproteinov običajno enačimo z ustreznimi vrednostmi holesterola v krvi, visoke vrednosti LDL lipoproteinov pa običajno enačimo s povišanimi vrednostmi holesterola v krvi.
Telo uravnava lastno proizvodnjo holesterola. Naše telo holesterol iz telesa odstranjuje preko žolča. Obstaja še par drugih mehanizmov, ki pa v najbolj radodarnem pomenu besede predstavljajo zgolj slab pomožni mehanizem odstranjevanje holesterola. Če dovolj holesterola v telo vnašamo s hrano, ga jetra naredijo manj in obratno. Zato holesterol v hrani pri večini ljudi občutno ne vpliva na nivo holesterola v krvi. Večji vpliv ima prisotnost nasičenih in transmaščob, ki spodbujajo jetra k dodatni proizvodnji holesterola. Jetra imajo LDL receptorje, ki jih nasičene in transmaščobe inhibirajo. To pomeni, da več LDL ostane v krvi, jetra pa v takšni situaciji kompenzirajo s povečano proizvodnjo holesterola.
Tri sestavine v teh okusnih piškotkih vzdržujejo normalno raven lipoproteinov ki prenašajo holesterol: kokos povečuje HDL, sezam in temna čokolada pa znižujeta LDL. Poleg tega so tudi preostale sestavine v teh piškotkih izvrstne kakovosti, zato so ti piškotki, ki spadajo v kategorijo »sladkanje brez slabe vesti«.
SESTAVINE:
- kokosova moka (2 veliki žlici)
- 3 velike zrele banane
- ajdova moka (30g)
- ovseni kosmiči (180g)
- med ali agavin sirup (2 veliki žlici)
- 1/2 pecilnega praška
- kokosova maščoba (2 veliki žlici)
- arašidovo maslo (2 veliki žlici)
- sezam (40 g)
- temna čokolada (100g)
- pest posušenih brusnic
- 2 jajca
- ščepec soli
POSTOPEK
Zmešamo suhe sestavine: kokos, ajdovo moko, ovsene kosmiče, nadrobljeno čokolado, pecilni prašek, sezam in sol. Jajci ročno umešamo z metlico in tej mešanici dodamo rahlo segreto (ravno dovolj, da se sestavine stopijo in pomešajo med seboj) mešanico kokosove maščobe, meda, arašidovega masla ter pretlačenih banan. Dodamo mešanico suhih sestavin in vse sestavine med seboj premešamo. Dobimo srednje rahlo maso, ki jo pustimo počivati vsaj pol ure. Vse to delamo ročno in pri tem zelo uživamo. Pečico segrejemo na 175 stopinj, pladenj prekrijemo s peki papirjem in nanj s pomočjo dveh žlic polagamo maso za piškotke (1 piškotek je cca pol žlice mase). Pečemo 17 minut, da rob in vrh piškotkov malenkost porjavi. Ko so še topli jih pojemo cel vagon. Shranjeni na hladnem v hladilniku brez težav zdržijo več kot en teden. Dober tek!
