Trakcija za radikulopatijo
Staranje je neizbežno in gre z roko v roki z degeneracijskimi spremembami na lokomotornem aparatu, med katere spadajo:
- sarkopenija (z značilno atrofijo mišic)
- osteoproza (krhkost in izgubljanje gostote kostne mase)
- obraba sklepnega hrustanca
- degeneracija vretenc in zakostevanje (z značilnimi osteofiti)
- degeneracija medvretenčnih diskov
- spremembe v ukrivljenosti hrbtenice (predvsem povečevanje Th kifoze)
- kalcifikacija mehkotkivnih struktur artrona
Še tako zdrav in vitalen posameznik se bo (slej kot prej) srečal s posledicami degenerativnih sprememb. Napredovanje lahko z zdravim načinom življenja upočasnimo, ne moremo pa ga zaustaviti. Najlažje svojo biološko starost vzdržujemo z zdravo prehrano, izogibanjem razvad (kajenje, alkohol...) ter uravnoteženo telesno vadbo, ki mora biti nujno sestavljena iz vadbe za mišično moč, za stabilnost ter za fleksibilnost. Samo vaje za mišično moč niso dovolj. Še s toliko mišične mase bomo na stara leta težko preprečili zlom kolka, če zaradi slabe stabilnosti izgubimo ravnotežje in se znajdemo na zadnjici. Prav tako bomo v teh letih težko skrbeli zase, tudi če so vse naše kosti še vedno cele, nimamo pa dovolj gibljivih sklepov, da bi se sami oblekli, stuširali ali odpravili potrebo.
Od vseh teh treh dejavnikov smo pogosto najslabši na področju fleksibilnosti. Lažje se odpravimo v fitnes, na košarko, kolo, tek ali smučanje, tam damo vse od sebe, na koncu pa nam zmanjka tistega malo energije, da bi se po teh aktivnostih še raztegnili. In tako minevajo tedni, meseci in leta in naša hrbtenica postopoma postaja bolj toga, medvretenčni diski se tanjšajo, in ker so vretenca zaradi tega bližje ena drugi se postopoma pričnejo tudi degeneracijske spremembe na vretencih. Telo postopoma nalaga več kosti na vretenca in s tem poskuša povečati stabilnost hrbtenice na žalost pa se na tak način gibljivost naše hrbtenice še hitreje zmanjšuje. Z nalaganjem kostnega tkiva pa se ožajo tudi odprtine skozi katere v telo iz hrbtenjače izhajajo živčne korenine. Na tem mestu pride do draženja živčnih korenin in to draženje se običajno izrazi na distalnih delih živca, torej na njegovih koncih in ne na mestu samega draženja. Glede na mesto obrabe oz. deformacije vretenca poznamo več radikulopatij, največ težav pa imamo zaradi cervikalne radokulopatije (radikulopatija v predelu vratnih vretenc) ter lumbosakralne radikulopatije (radikulopatija v predelu križa).
V predelu vratnih vretenc izhajajo iz hrbtenjače živčne korenine, ki se združujejo v tako imenovani brahialni pletež, katerega živci skrbijo za živčno oskrbo zgornjih udov. V primeru utesnitve v tem predelu se bodo izrazili simptomi kot so
- bolečina, ki seva po roki navzdol,
- mravljinčenje v prstih roke,
- trdovratna bolečina pod lopatico, ki ne izgine ne glede na to koliko časa porabimo za valjčkanje ali sproščanje mišic v predelu lopatice.
V predelu križa izhajajo iz hrbtenjače živčne korenine, ki se združujejo v tako imenovani lumbalni in sakralni pletež, katerega živci skrbijo za živčno oskrbo v predelu medenice, kolkov in spodnjih udov. V primeru utesnitve v tem predelu se bodo izrazili simptomi kot so
- bolečina, ki seva po nogi navzdol,
- mravljinčenje v predelu podplata,
- trdovratna bolečina mišic zadnje lože ter mečnih mišic, ki ne izgine ne glede na to koliko časa porabimo za valjčkanje ali sproščanje teh mišic.
Degeneracijske spremembe so seveda ireverzibilne, kar pa ne pomeni, da se z ustrezno vadbo teh sprememb ne da umiliti ali upočasniti. Kot že rečeno se moramo v ta namen pričeti ukvarjati z fleksibilnostjo sklepov, kar dosežemo z raztegovanjem. Naj omenim, da tudi mišična masa igra pomembno vlogo. V primeru nižke mišične mase bomo na stara leta dobesedno viseli na svojih sklepih, zaradi česar bodo vse degeneracijske sklepne patologije prišle še bolj do izraza. Mišice so del artrona in tako tudi pomembno pripomorejo k celovitosti sklepne funkcije. Večja mišična masa bo torej imela pozitiven vpliv na stabilizacijo sklepa s čimer se lahko uspešno spopadamo z različnimi degeneracijskimi poškodbami sklepov. Kljub temu pa bo obstoječa degeneracija ostala in te se ne bomo rešili. Še vedno nam bo vsaj občasno povzročala nelagodje, bolečino in vse prej opisane simptome. To nelagodje lahko začasno omilimo s trakcijo, torej z raztezanjem hrbtenice s čimer zmanjšujemo pritisk na hrbtenične strukture. Ta postopek pomaga zmanjšati pritisk na medvretenčne diske, vretenca in živce, kar omogoča lajšanje bolečin in izboljšanje gibljivosti. Najbolj smiselno je trakcijo izvajati pred telesno vadbo. Na tak način bomo lažje in z manj bolečin opravili s telesno vadbo preden se hrbtenične strukture zopet počasi sesedejo nazaj na svoje običajno mesto. Kako se tega lotimo? Potrebujemo le elastiko, ne elastični trak (ta je prešibek za izvajanje trakcije in, ker je bolj elastičen, je zato bolj uporaben za mišično vadbo) ampak debelejšo okroglo elastiko, ki jo lahko nabavimo v vsaki športni trgovini.
Za trakcijo cervikalne radokulopatije se uležemo na tla na hrbet obrnjeni stran od sidrišča elastike. Srednje debelo elastiko si zataknemo na bazo lobanje preko obeh mastoidnih izrastkov za ušesi. Ker sta mastoidna izrastka razmeroma plitka bo deloval kot slabo sidrišče za elastiko. Nasprotni konec elastike zato zasidramo visoko, tako da nam med trakcijo ne uide izpod glave. Nato se sprostimo in pustimo da elastika izvaja trakcijo vratu vsaj 5 minut. Postopoma se lahko pomikamo stran od sidrišča elastike vendar ne pretiravajmo. Trakcijsko silo rajši povečujemo postopoma preko več zaporednih trakcij, da se na te sile postopoma navadimo.
Za trakcijo lumbosakralne radokulopatije smo z nogami obrnjeni proti sidrišču elastike. Z obema nogama stopimo skozi debelejšo elastiko, nato se uležemo na tla na hrbet tako, da imamo noge pokrčene v kolenih in kolku, elastiko pa si namestimo na predel križa. Potem oba konca elastike premaknemo preko kolen tako da ju sedaj imamo med nogami. Slaba lastnost te trakcije je, da našo medenico vleče v APT (anterior pelvic tilt) s čimer se povečuje lordoza v tem delu hrbtenice. Temu se v dokajšnji meri izognemo tako, da nasprotni konec elastike zasidramo visoko, s čimer bo elastika našo medenico vlekla bolj v PPT (posterior pelvic tilt). Nato se sprostimo in pustimo da elastika izvaja trakcijo v križu vsaj 5 minut. Postopoma se lahko pomikamo stran od sidrišča elastike vendar ne pretiravajmo. Trakcijsko silo povečujemo raje postopoma preko več zaporednih trakcij, da se na te sile postopoma navadimo.
