Dermatomi in miotomi
Dermatomi in miotomi so področja našega telesa, ki jih oživčujejo posamezni živci. Če smo seznanjeni s področjem, do katerega seže vpliv posameznega živca, nam to znanje lahko služi kot orodje za določanje nivoja poškodbe živca. Poškodba živca se vedno izrazi distalno od mesta poškodbe, redko pa na samem mestu poškodbe, vsekakor pa se simptomi stopnjujejo, ko se oddaljujemo dlje od mesta poškodbe. V odvisnosti od tega ali gre za poškodbo motoričnega ali senzoričnega živca se bodo tudi simptomi temu primerno razlikovali. Kadar bo poškodovan motorični živec bo glavni simptom upad mišične moči v primeru najhujše poškodbe pa paraliza. Mišice lahko mišice testiramo in na ta način ugotovimo kateri živec je poškodovan. Problem, na katerega naletimo je ta, da praviloma en živec oživčuje vsaj dve mišici, zato mora takšna ocena temeljiti na več različnih testih. Kadar bo poškodovan senzorični živec bo glavni simptom senzorična hiperobčutljivost na bolečino, temperaturo ali pritisk, ko pa bo poškodba napredovala pa lahko (ni pa nujno) simptomi napredujejo v smeri senzoričnega deficita (mravljinčenje, zmanjšani refleksi itd...). Te deficite zopet lahko identificiramo ampak podobno se področja kože, ki jih oživčujejo posamezni živci prekrivajo, zato je potrebno pazljivo testirane, da ugotovimo na nivoju katerega živca se nahaja poškodba. Veliko nam pove tudi prisotnost bolečine. Ker motorični živci ne prenašajo bolečinskih signalov nakazuje bolečina v primeru nevrološke patologije na poškodbo senzoričnega živca.
Živčne korenine izhajajo na različnih nivojih hrbtenjače in sosednje korenine se med seboj povezujejo v spinalne živce. Spinalni živci izhajajo na spodnji strani vretenc, zato imamo na večini nivojev enako število spinalnih živcev in vretenc. Razlika se pojavi le na nivoju sedmih vratnih vretenc, kjer izhaja 8 spinalnih živcev, saj prvi spinalni živec izhaja že nad prvim vratnim vretencem. Razlika je tudi na nivoju trtičnih vretenc, ki so zelo posebna, saj je 5 vretenc zraščenih v trtico iz tega nivoja pa izhaja le en spinalni živec. Izraz dermatom se nanaša področje kože, ki ga oživčuje en spinalni senzorični živec. Področja kože, ki ga oživčujejo posamezni dermatomi, se med seboj prekrivajo, kar je dobra novica, saj v primeru najhujše poškodbe senzoričnega živca ne bomo izgubili senzorike na področju celotnega dermatoma ampak samo na tistem področju na katerem se dermatomi poškodovanega ter spodnjega in zgornjega sosednjega spinalnega živca ne prekriva. Torej grobo in striktno matematično gledano, bomo izgubili 33% senzorike, če si poškodujemo le en živec. Izraz miotom se nanaša na površino mišice, ki jo oživčuje en spinalni motorični živec. En motorični nevron skoraj po pravilu oživčuje dve mišici (redko pa tri ali več), kar je zopet odlična novica, saj v primeru poškodbe motoričnega živca ne bomo izgubili popolno motorično sposobnost mišice, ki jo oživčuje dotični živec, ampak bomo, če si poškodujemo le en živec, grobo in striktno matematično gledano izgubili le 50% motorične sposobnosti posamezne mišice.
Pametni ljudje so si izmislili teste s katerimi lahko ugotovimo kateri spinalni živec je poškodovan. Ker motorični živci omogočajo premikanje mišic nam motnje oz. deficit na nivoju posameznega miotoma povedo, za kateri živec gre. V ta namen opravimo mišično testiranje posameznih mišic oz. mišičnih skupin in pojav popolne ali delne izgube mišične moči dotičnega giba bo ključ do naše rešitve. Ker senzorični živci omogočajo senzoriko površine kože nam motnje oz. deficit na nivoju posameznega dermatoma povedo, za kateri živec gre. V ta namen opravimo taktilne teste na površini kože in pojav popolne ali delne izgube občutka dotika bo ključ do naše rešitve.
In kaj sploh so dermatomi in miotomi? Naša površina telesa je razdeljena v posamezne segmente, ki jih s senzoričnim in motoričnimi prilivi oskrbujejo posamezni spinalni živci. Ker se življenje začne iz ene celice, ki se deli in podaljšuje stran od centralne celice so na enak način urejeni tudi miotomi in deramtomi. Na hrbtni strani se nahajajo na nivoju vretenca iz katerega spinalni živec izhaja in tvorijo kolobar okoli sprednje strani telesa. Le najbolj oddaljeni dermatomi in miotomi naših okončin so zaradi izjemnega podaljševanja telesnih udov izgubili površinski stik z centralnim živčnim sistemom. Kako so dermatomi in miotomi rasli in se izoblikovali med razvojem iz embria zelo lepo ponazarja spodnja slika. Kot lahko opazimo so dermatomi Th regije med seboj paralelni in transverzalno usmerjeni, medtem ko so dermatomi okončin povečini med seboj prav tako paralelni so pa usmerjeni longitudinalno.
Kot smo že omenili se področja kože, ki jih oživčujejo sosednji dermatomi prekrivajo. Poleg tega nobeden izmed nas nima popolnoma enakih oz. prekrivajočih dermatomov. Če želimo torej natančno ugotoviti nivo poškodbe senzoričnega živca moramo opraviti več testov na različnih področjih posameznega dermatoma ali pa opraviti en test na področju za katerega smo prepričani, da se ne prekriva s sosednjima deramtomoma. Ta področja na nivoju brahialnega pleteža, ki oživčuje zgornje ude, so:
C5: zgornji lateralni rob komolca
C6: dorzalna stran palca
C7: dorzalna stran sredinca
C8: dorzalna stran mezinca
Th1: spodnji mediani rob komolca
Ta področja na nivoju lumbalnega in sakralnega pleteža, ki oživčujeta medenico in spodnje ude, so:
L1: ingvinalno področje
L2: medialna stran stegna
L3: medialna stran kolena
L4: medialna stran gležnja
L5: zgornja stran stopala (tretja metatarzala)
S1: lateralna stran pete
S2: zadnja stran kolenskega pregiba
Ker so dermatomi trupa med seboj paralelni in potekajo izjemno usklajeno z gotovostjo lahko razlikujemo le Th4, ki poteka direktno prek naših bradavičk in Th10, ki poteka direktno preko našega popka.
Poškodbe motoričnega živca vrednotimo tako, da pacient izvaja specifične gibe, terapevt pa izvaja upor v smeri giba, ki ga izvaja pacient. Na ta način lahko ocenimo deficit mišične funkcije, najlažje tako, da primerjamo mišično moč zrcalnega giba nasprotnega uda (v kolikor ni prizadet tudi ta).
Za oceno poškodbe posameznega področja miotoma C in Th regije prosimo pacienta, da izvaja naslednje gibe:
C1-2: fleksija vratu (nagib naprej)
C3: lateralna fleksija vratu (nagib vstran)
C4: dvig lopatice
C5: abdukcija v rami (dvig roke vstran)
C6: upogib komolca in izteg zapestja
C7: izteg komolca in upogib zapestja
C8: upogib prstov in izteg palca
Th1: razteg prstov
Za oceno poškodbe posameznega področja miotoma L in S regije prosimo pacienta, da izvaja naslednje gibe:
L1-2: fleksija v kolku (upogib trupa proti nogam)
L3: izteg kolena
L4: upogib gležnja
C5: izteg palca
S1: izteg gležnja
S2: upogib kolena