Doms VS Muskelfiber

 

Ne, ni enako! Danes bomo razčistili eno največjih zablod v vesolju športnega etra. Večina ljudi za DOMS sploh ni še slišala medtem, ko pa se o t.i. muskelfibru posplošeno govori na veliko in vsepovsod. Običajno se izraz muskelfiber zlorablja v vse namene, čeprav se navedbe na muskelfiber pravzaprav mnogokrat nanašajo na DOMS. Prav tako za nobenega od obeh simptomov ni vzrok zakisanost na račun kopičenja laktata.

In to je vse kar DOMS in muskelfiber sta, le dva simptoma, vzroki za pojav vsakega izmed teh dveh simptomov pa so v obeh primerih popolnoma drugačni. Muskelfiber je TAKOJŠNJA fiziološka reakcija na vadbo na nivoju mišičnega metabolizma, medtem ko gre pri DOMS za ZAPOZNELO morfološko reakcijo na nivoju mišičnega vlakna. Ja, zelo naporna definicija, če je potrebno si zadnji stavek preberite še enkrat… priznam, da sem potreboval kar nekaj časa, da sem to definicijo zapakiral v tako intenzivno poučen besedni koncentrat... Povedano še po domače, DOMS je proces prilagajanja mišice na obremenitev, muskelfiber pa je nelagoden občutek ter z njim povezana bolečina, ki se pojavi na fiziološkem nivoju med utrujanjem mišice.

Po intenzivni mišični vadbi, na katero telo ni dovolj prilagojeno, se pojavi zapoznela mišična bolečina ali DOMS (delayed-onset muscle sorenes), ki je posledica z vadbo povzročene mikropoškodbe mišice. DOMS se torej ne pojavi takoj, saj je vzrok za ta simptom vnetje. Vnetni odziv nikoli ni takojšen ampak zapoznel, saj vnetje potrebuje nekaj časa, da se razvije, zato se DOMS mišična bolečina pojavi z zamudo, 1-2 dni po mišičnem treningu. Takšno stanje povzroči padec fizične zmogljivosti tudi do 50% za popolno mišično regeneracijo pa potrebujemo 2-5 dni.

Mišice so najbolj dovzetne za vnos manjkajočih hranil v 30-45min po vadbi (tako imenovani window of opportunity) sam proces mišične regeneracije pa poteka večinoma ponoči pod taktirko rastnega hormona, ki spodbuja sintezo beljakovin, regeneracijo mišic in porabo maščob za energijo. Proces mišične regeneracije poteka v 2 stopnjah…
DEGENERATIVNA stopnja: takoj po povzročeni mikropoškodbi mišice (torej po dovolj intenzivnem mišičnem treningu) pride porušenja homeostaze kalcija v poškodovanem vlaknu čemur sledi razgradnja poškodovanih mišičnih vlaken. Gre za lokalen vnetni odziv s strani vnetnih celic, nevtrofilcev in makrofagov.
REGENERATIVNA stopnja: lokalno vnetje je signal za aktivacijo skletno-mišičnih satelitskih celic v mioblaste. Ti so zelo živahni, se intenzivno delijo, med seboj zlivajo in diferencirajo. Proces se zaključi z zorenjem regeneriranih mioblastov v polno funkcionalna mišična vlakna.

Muskelfiber je izraz, ki se v pogovornem jeziku uporablja za opis akutne mišične bolečine ali pekočega občutka v mišicah med ali takoj po telesni aktivnosti. Gre za prehoden pojav, ki ni povezan s mikropoškodbami, ki nastanejo med mišičnim treningom. Pri intenzivni vadbi mišicam ne moremo zagotoviti dovolj kisika za oksidativno razgradnjo glukoze, zato telo preide na anaerobno presnovo, pri kateri pa se glukoza razgrajuje brez kisika (anaerobna glikoliza) stranski proizvod pa je laktat. V nasprotju s splošnim prepričanjem laktat NE povzroči začasne zakisanosti mišic, pekočega občutka in utrujenosti mišice. Zakisanost oz. acidozo povzroči kopičenje vodikovih ionov (H⁺) na račun razgradnje ATPja, ki je naš neposreden vir energije v telesu. Laktat je v bistvu celo sposoben zmanjševati presežek vodikovih ionov (H⁺) s čimer zmanjšuje zakisanost in ne obratno. Zdaj vemo, kaj NE povzroča muskelfiber. Kaj pa ga povzroča? Večina raziskav za pojav muskelfibra krivi dejavnike, kot so acidoza, kopičenje fosfatov po razgradnji ATP in postopno izčrpavanje zalog energije (FADH2, NADH in ATP). Poleg tega pomanjkanje kisika vodi do nastanka različnih metabolitov, ki dražijo mišične receptorje za bolečino. Telo je sposobno mišice povrnit v stanje homeostaze v 30 min po mišičnem treningu.

Za konec pa še dummies guide za ločevanje DOMS od muskelfibra: